Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 14.04.2008
Naslov: Rok Praprotnik, Milan Lesjak, Dnevnik d.d. - MNZ
Številka: 021-111/2007
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Tajni podatki
Status: Zavrnjeno


Številka: 021 - 111/2007/7
Datum: 14. 04. 2008

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odst. 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB in 105/06 – ZUS-1, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Roka Praprotnika in Mirana Lesjaka, oba novinarja Dnevnika d.d., Kopitarjeva 2 in 4, 1510 Ljubljana (v nadaljevanju prosilca) z dne 20. 11. 2007, zoper molk Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo



ODLOČBO

1.    Pritožba prosilcev je utemeljena.
2.    Zahteva prosilcev se zavrne.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilca sta dne 13. 11. 2007 na organ naslovila pisno zahtevo, v kateri sta prosila za naslednje podatke:
-    Kdaj (datumi) so bile v letu 2006 in 2007 uporabljene posebne enote policije na območju Ivančne Gorice?
-    Iz katerih PU so prišle omenjene posebne enote policije (PEP) na območje občine Ivančna Gorica (po datumih, od __do__)?
-    Koliko pripadnikov je bilo v vsaki od teh enot? (npr. na datum X je bilo Y pripadnikov iz PU A, ki so na območju občine Ivančna Gorica opravili Z delovnih ur)
-    Kolikšen je bil skupni znesek izplačanih dnevnic, nadur in potnih stroškov, ki so jih v omenjenem obdobju prejeli pripadniki omenjenih posebnih enot policije ob uporabi na območju občine Ivančna Gorica?
-    Koliko vozil policije je bilo v tem kontekstu uporabljenih na območju občine Ivančna Gorica?
-    Kakšni so bili v tem obdobju in za te namene stroški za gorivo vozil pripadnikov PEP, ki so opravljali naloge na območju občine Ivančna Gorica?
-    Kolikšni so bili v tem obdobju stroški za prehrano pripadnikov PEP, ki so opravljali naloge na območju občine Ivančna Gorica?

Organ je prosilcema dne 13. 11. 2007 posredoval odgovor, v katerem pojasnjuje, da so policisti na območju Ivančne Gorice opravljali temeljne policijske naloge, ki so določene z Zakonom o policiji in drugimi zakoni, predvsem z Zakonom o kazenskem postopku ter Zakonom o prekrških. Glede na varnostne razmere je bilo v izvajanje teh nalog vključenih različno število policistov. V veliki večini primerov so naloge opravljali policisti krajevno pristojnih policijskih postaj ob siceršnjem rednem delu. Samo v izjemnih primerih oziroma v zaostrenih varnostnih razmerah so bili kot kadrovska pomoč v delo vključeni tudi policisti iz drugih policijskih enot, v nekaterih primerih tudi policisti posebne policijske enote. V vseh omenjenih primerih so policisti izvajali različna policijska pooblastila za vzdrževanje javnega reda in miru ter zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja. Ker so policisti opravljali naloge, ki so policiji določene z zgoraj navedenimi zakoni, v organu ne vodijo posebnega pregleda oz. izračuna o stroških, povezanih z delom teh policistov. Organ je poudaril, da gre za policijske naloge, ki jih policisti morajo opraviti, saj jim to nalagajo različni zakoni in podzakonski predpisi. Na podlagi navedenega ni mogoče podati izračuna o porabljenih sredstvih za opravljanje nalog v tej zvezi. Policiji so namreč v državnem proračunu zagotovljena sredstva za njeno redno delo. Za primerjavo je organ navedel, da urna postavka policista s količnikom 2,50 znaša 5,85 EUR (bruto). Če pa policist z istim količnikom opravlja naloge kot pripadnik posebne policijske enote, ko je ta aktivirana, pa zaradi dodatkov znaša njegova urna postavka 9,24 EUR (bruto). Za izračun dodatka za prehrano in potne stroške so določeni kriteriji, ki veljajo za vse javne uslužbence. Dodatek za prehrano znaša 3,30 EUR na dan in pripada policistu za vsak dan službe, ne glede na to, ali je opravljal naloge na območju občine Ivančna Gorica ali kje drugje na območju Slovenije.

Na odgovor organa sta prosilca dne 14. 11. 2008 pri organu vložila pisno zahtevo, v kateri navajata, da, v skladu z Zakonom o medijih in Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, prosita za fotokopije ali vpogled v dokumente, ki se nanašajo na akcije posebnih policijskih enot (PPE) od avgusta 2006 do vključno oktobra 2007:
1.    Dokumente, s katerimi so bile v tem obdobju aktivirane posebne policijske enote (dokumenti GPU, PU in PP),
2.    Dokumente, ki dokazujejo, katere posebne policijske enote so bile aktivirane, koliko pripadnikov je bilo aktiviranih, kam in za koliko časa so bili napoteni v tem obdobju (dokumenti GPU, PU in PP),
3.    dokumente, ki se nanašajo na logistično zagotovitev pripadnikov PPE v tem obdobju (prehrana, oskrba, gorivo,…), - dokumenti GPU, PU in PP,
4.    dokumente, ki ugotavljajo realizirano število delovnih ur in nadur, ki so jih v tem obdobju opravili pripadniki PPE (dokumenti GPU, PU in PP),
5.    dokumenti, ki določajo namen uporabe PPE in lokacijo uporabe PPE v tem obdobju za vsako posamezno nalogo in enoto (dokumenti GPU, PU in PP).

Prosilca sta obenem navedla, da dokumentov o usposabljanju PPE ni potrebno posredovati.

Organ je prosilcema dne 16. 11. 2007 posredoval odgovor št. 090-46/2007-2 (205-10), v katerem je pojasnil, da je delovanje posebnih policijskih enot opredeljeno v Odločbi o ustanovitvi Posebne policijske enote, njenih nalogah, načinu delovanja in uporabi. Odločbo je izdal generalni direktor policije na podlagi Zakona o policiji in ima oznako tajnosti »zaupno«. Iz navedenega razloga organ prosilcema ne more omogočiti vpogleda v zahtevano dokumentacijo. Organ je obenem ponovno pojasnil, da policisti posebne policijske enote pri svojem delu izvajajo različna policijska pooblastila za vzdrževanje reda in miru ter zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja. Ker so policisti opravljali naloge, ki so policiji določene z Zakonom o policiji, Zakonom o kazenskem postopku, Zakonom o prekrških, Zakonom o varstvu javnega reda in miru in drugimi zakoni, pri organu ne vodijo posebnega pregleda oziroma izračuna o stroških, povezanih z delom teh policistov. Organ poudarja, da gre za policijske naloge, ki jih policisti morajo opraviti, saj jim to nalagajo različni zakoni in podzakonski predpisi. Na podlagi navedenega ni mogoče podati izračuna o porabljenih sredstvih za opravljanje nalog v tej zvezi.

Na odgovor organa sta prosilca dne 20. 11. 2007 vložila pritožbo. V njej navajata, da sta prejela odgovor organa v zvezi z njuno zahtevo z dne 14. 11. 2007. Odgovor organa razumeta kot zavrnilno odločbo, zato nanj vlagata pritožbo in organ pozivata, naj jo, v skladu s 27. čl. ZDIJZ, odstopi v reševanje Pooblaščencu. Prosilca sta obenem, v skladu s 4. odst. 6. čl. ZDIJZ, vložila pobudo za umik tajnosti z vseh dokumentov, do katerih sta zahtevala dostop v zahtevi z dne 14. 11. 2007, saj ocenjujeta, da je dostop do zahtevanih podatkov v javnem interesu.

Organ je pritožbo prosilcev dne 5. 12. 2007, z dopisom št. 090-46/07-4 (205-10), odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Organ je Pooblaščenca obenem obvestil, da sta prosilca sočasno podala tudi pobudo za umik tajnosti z zahtevanih dokumentov. Organ je pobudo, skladno z 21. čl. ZDIJZ in 21. a čl. Zakona o tajnih podatkih, že posredoval v obravnavo in odločitev Vladi RS. Organ je v dopisu še navedel, da v kolikor bo Pooblaščenec obravnaval pritožbo pred odločitvijo Vlade RS, so mu dokumenti, ki so predmet presoje, na voljo pri organu.

Ker Pooblaščenec v zvezi z zahtevo prosilcev za umik tajnosti in presojo Vlade RS od organa ni prejel nobenega odgovora, ga je dne 1. 4. 2008, z dopisom št. 021-111/2007/3 pozval, naj mu sporoči, ali je Vlada RS že odločila o pobudi za umik tajnosti z zahtevanih dokumentov ter kakšna je bila njena odločitev.

Pooblaščenec je od organa dne 4. 4. 2008 prejel odgovor, da je Vlada RS zahtevo prosilcev obravnavala na seji dne 31. 1. 2008 in jo, z odločbo št. 09001-1/2008/5, zavrnila. Odločbo Vlade RS št. 09001-1/2008/5 je organ Pooblaščencu posredoval v prilogi.

Pritožba je utemeljena.

1.    Razmerje med informacijami za medije in informacijami javnega značaja

Pooblaščenec najprej ugotavlja, da sta prosilca od organa v zahtevi z dne 14. 11. 2008   zahtevala vpogled oz. fotokopije dokumentov in ne informacij v smislu 45. čl. ZMed. Organ bi torej moral njuno zahtevo obravnavati po ZDIJZ in ne po ZMed ter v predmetni zadevi izdati odločbo v skladu z 22. čl. ZDIJZ.

45. čl. Zmed ureja poseben položaj medijev pri pridobivanju informacij za medije, pri čemer so informacije za medije tiste informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje, in so vezane na delovno področje organa. Informacije za medije niso enake informacijam javnega značaja po ZDIJZ. Po definiciji informacije javnega značaja, kot je zapisana v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, je namreč informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Po primerjavi obeh opredelitev so informacije za medije drug pojem kot informacije javnega značaja, saj med prve sodi priprava odgovorov na vprašanja in informacij, ki jih organ na lastno pobudo, torej brez postavitve posebnega vprašanja, posreduje medijem, ZDIJZ pa ureja dostop do dokumentov oz. do vseh informacij javnega značaja, ki ustrezajo definiciji iz 4. čl. ZDIJZ. ZMed zavezuje organe k podajanju informacij v obliki odgovora na vprašanje in ne k izročitvi dokumentov, za dostop do dokumentov pa se uporablja ZDIJZ. Takšno stališče je zavzelo Okrajno sodišče v Ljubljani v sodbi pod opr. št. PR 7455/2007-2455 z dne 2. 3. 2008.

Organ je prosilcema dne 16. 11. 2007 sicer posredoval pisni odgovor št. 090-46/2007-2 (205-10), ki pa ga ni mogoče šteti za zavrnilno odločbo o dostopu do informacij javnega značaja v smislu 22. čl. ZDIJZ in 210. čl. ZUP. V skladu z 22. čl. ZDIJZ mora namreč zavrnilna odločba, poleg ostalih sestavin, vsebovati tudi obrazložitev razlogov, zaradi katerih je bila zahteva zavrnjena, ter pouk o pravnem sredstvu. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je s tem, ko organ zahteve prosilcev ni obravnaval po ZDIJZ in ni izdal odločbe po 22. čl. ZDIJZ, nastopil molk organa. Pritožba prosilcev je zaradi tega utemeljena.

2.    Ali so zahtevani dokumenti informacija javnega značaja?

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991-I s spremembami). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa zato, ker je podana kakšna od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Pooblaščenec pri tem pojasnjuje, da delovno področje organa pomeni, da gre za informacije, ki  jih je organ izdelal pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).

Upoštevaje navedeno Pooblaščenec najprej ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa. Organ je namreč, v skladu z 21. členom Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZDU-1) ustanovljen kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve in spada med upravne organe. Delovno področje organa je določeno z Zakonom o policiji (Ur. l. RS, št. 107/2006, v nadaljevanju ZPol), ki v 1. čl. določa, da organ opravlja naloge, določene s tem in drugimi zakoni in podzakonskimi predpisi. Prosilec zahteva dokumente, ki se nanašajo na izvajanje nalog organa po ZPol, iz česar izhaja, da vsi zahtevani dokumenti spadajo v njegovo delovno področje.

Glede ostalih dveh kriterijev (to je, da mora organ z zahtevano informacijo razpolagati in da se mora ta nahajati v materializirani obliki) Pooblaščenec ugotavlja, da iz odgovora organa prosilcema z dne 16. 11. 2007 izhaja, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki sta jih prosilca v zahtevi navedla pod tč. 3. in 4. Organ je namreč pojasnil, da ne vodi izračuna o porabljenih sredstvih o stroških dela policistov, njihove prehrane, logistične oskrbe, porabe goriva in drugih stroških po posameznih nalogah, ki jih opravljajo posebne policijske enote. Pooblaščenec tudi ni našel nobene pravne podlage, ki bi organ zavezovala, da mora voditi stroške po posameznih nalogah, v katerih so sodelovale posebne policijske enote. Organ je obenem prepričljivo pojasnil, da stroške dela, prehrane in druge logistične stroške vodi po posameznem zaposlenem, saj pripadniku policije pripadajo plača, prehrana in potni stroški ne glede na to, ali opravlja svoje redne naloge ali gre za delo v posebni policijski enoti. Pooblaščenec tako ne vidi razumnega razloga, da ne bi verjel navedbam organa, da z zahtevanimi dokumenti, ki sta jih prosilca zahtevala pod tč. 3. in 4, ne razpolaga.

V zvezi s tem je potrebno ugotoviti, da informacijo javnega značaja predstavljajo samo dokumenti, ki že obstajajo, so že ustvarjeni, oziroma dokumenti, ki jih je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Iz definicije informacije javnega značaja izhaja tudi logičen sklep, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja.

Izhajajoč iz navedenega je Pooblaščenec zaključil, da je zahtevo prosilcev v tem delu, torej pod 3. in 4. točko zahteve,  potrebno zavrniti, saj ni izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike, ker organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga.  

Glede ostalih dokumentov, ki jih zahtevata prosilca, pa je Pooblaščenec ugotovil, da je nesporno, da se nahajajo v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga, saj je Pooblaščenec vanje vpogledal na pogledu in camera.

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevane informacije v tem delu izpolnjujejo vse 3 temeljne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, je v nadaljevanju presojal, ali katerikoli del navedenih informacij morebiti predstavlja kakšno od izjem od prostega dostopa, ki so opredeljene v 1.odst. 6. čl. ZDIJZ.

3.    Ogled in camera

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevani dokumenti predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja, je Pooblaščenec pri organu dne 14. 04. 2008 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.  

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

Organ je Pooblaščencu na ogledu pojasnil, da so dokumenti, ki jih je prosilec zahteval pod tč. 1., 2., in 5., označeni s stopnjo tajnosti »ZAUPNO«. Z razkritjem teh dokumentov bi razkrili podatke o številu posebnih policijskih enot in o načinu njihovega delovanja (opremljenost, kraj zbiranja, pripravljenost, postopek delovanja). Pooblaščenec je vpogledal v dokumente pod opr. št. 226-83/2006/2 z dne 26. 11. 2006, št. 226-102/2006/1 z dne 10. 11. 2006, št. 223-240/2006/57 z dne 25. 11. 2006, št. 223-257/2006/2 z dne 26. 11. 2006, št. 223-240/2006/62 z dne 25. 11. 2006, št. 226-0046/2006/2 z dne 25. 11. 2006, št. 223-240/2006/66 z dne 26. 11. 2006, št. 215-259/2006-115 z dne 5. 12. 2006, št. 215-259/2006/137 z dne 11. 12. 2006, št. 215-259/2006-139, št. 215-259/2006-139 z dne 12. 12. 2006, št. 223-240/2006/100 z dne 5. 12. 2006, št. 215-259/2006/151 z dne 20. 12. 2006, št. 223-240/2006/147 z dne 27. 12. 2006, št. 221-78/2007/9 z dne 13. 9. 2007 in št. 221-185/2007/1 z dne 18. 9. 2007. Gre za dokumente, iz katerih izhajajo informacije, ki sta jih prosilca zahtevala pod tč. 1., 2. in 5. Vsi navedeni dokumenti so označeni s stopnjo tajnosti »ZAUPNO«.

Pooblaščenec je obenem vpogledal tudi v dokument z nazivom »Odločba o ustanovitvi posebne policijske enote, njenih nalogah, načinu delovanja in uporabi«, ki je prav tako označena z vidno oznako »ZAUPNO«. Organ je Pooblaščencu pojasnil, da so vsi dokumenti, ki sta jih pod tč. 1., 2., in 5. zahtevala prosilca, nastali na podlagi navedene odločbe. Vsi dokumenti imajo skupno oceno škodljivih posledic, ki je zajeta v dokumentu št. Z-2112-2-91/506-2005 z dne 2. 9. 2005. Pooblaščenec je vpogledal v navedeno oceno škodljivih posledic in ugotovil, da jo je, na podlagi 10. čl. Zakona o tajnih podatkih, sprejel generalni direktor policije Jože Romšek. Iz ocene izhaja, da dokumenti posebne policijske enote vsebujejo podatke, iz katerih je razvidna organizacija enote, način delovanja in ocena pripravljenosti enote za izvajanje operativnih nalog posebne policijske enote. Dostop nepoklicanih oseb do vsebine dokumentov posebne policijske enote bi lahko škodoval delovanju ali izvajanju nalog posebne policijske enote in policije kot celote. Dokumenti iz načrta temeljnih in operativnih ukrepov policijskih enot na sklic so na podlagi 6. čl. Pravilnika o postopku in merilih določanja ter oblikah označevanja tajnosti podatkov policije razvrščeni med tajne podatke policije, ki se varujejo s stopnjo tajnosti »ZAUPNO«. Dokumenti posebne policijske enote, ki se jih varuje s stopnjo tajnosti »ZAUPNO« so: načrt sklica posebne policijske enote in ocena pripravljenosti. Oznaka stopnje »ZAUPNO« velja do preklica.  

4.    Izjema od prostega dostopa po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ - varstvo tajnih podatkov

Organ se je pri zavrnitvi dostopa do dokumentov, ki sta jih v tč. 1., 2. in 5. zahtevala prosilca, skliceval na izjemo iz 1. tč. 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Takšna izjema je odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo opredeljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/06, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZTP). Iz tega izhaja posledica, da če nek dokument ni opredeljen oziroma označen kot tajen na podlagi in v skladu z ZTP, organ zavezanec po ZDIJZ ne more zavrniti dostopa do informacije, sklicujoč se na izjemo iz 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, četudi bi razkritje določenega podatka lahko ogrozilo javno varnost, obrambo države, zaupnost njenih mednarodnih odnosov ali zaupnost obveščevalne in varnostne dejavnosti državnih organov. V ZTP je področje določanja, varovanja in dostopnosti javnih podatkov urejeno enotno, celovito in za vse državne organe enako. S strogim načinom določanja podatkov za tajne se namreč preprečuje zloraba instituta tajnosti podatka za prikrivanje različnih nepravilnosti in nezakonitosti v organih.

Pri obravnavanju pritožbe prosilcev je torej bistvenega pomena, ali dokumenti, ki sta jih zahtevala, izpolnjujejo pogoje, ki jih za določitev podatka kot tajnega narekuje ZTP. Po ZTP je namreč tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje materialni in formalni pogoj. Gre za vprašanje, ali so zahtevani dokumenti upravičeno določeni kot tajni na podlagi ZTP, v povezavi s 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Teorija v tem primeru govori o odločanju de novo, kar pomeni, da mora Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceniti in presoditi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale z razkritjem podatka.

Materialni kriterij se opira na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem  nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno označen kot tajen le, če so izpolnjeni naslednji trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene o možnih škodljivih posledicah, ki bi nastale z razkritjem podatka (11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (17. čl. ZTP).

Tajni podatki so glede na težo škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi ob morebitnem razkritju razvrščeni v 4 stopnje varovanja: strogo tajno, tajno, zaupno in interno (13. čl. ZTP). Tajni podatki stopnje zaupno bi z razkritjem nepoklicani osebi lahko škodoval varnosti ali interesom Republike Slovenije. Pri tem je potrebno upoštevati še, da se ne glede na te pogoje ne šteje za tajnega tisti podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil, ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje (6. čl. ZTP).
Na ogledu in camera pri organu je Pooblaščenec ugotovil, da so vsi dokumenti, ki sta jih zahtevala prosilca, na vsaki strani spodaj in zgoraj, vidno označeni z oznako »ZAUPNO«. Dokumentom je priložena skupna ocena škodljivih posledic, iz katere izhaja, da dokumenti posebne policijske enote vsebujejo podatke, iz katerih je razvidna organizacijska enota, način delovanja ali izvajanja nalog posebne policijske enote in ocena pripravljenosti enote za izvajanje operativnih nalog. Dostop nepoklicane osebe do vsebine dokumentov bi lahko škodoval delovanju ali izvajanju nalog posebne policijske enote in policije kot celote. Oceno škodljivih posledic je sprejel generalni direktor policije Jože Romšek, in sicer kot pooblaščena oseba – predstojnik organa.
Na tej podlagi je Pooblaščenec ocenil, da so izpolnjeni vsi trije temeljni formalni pogoji za določitev dokumentov št. 226-83/2006/2 z dne 26. 11. 2006, št. 226-102/2006/1 z dne 10. 11. 2006, št. 223-240/2006/57 z dne 25. 11. 2006, št. 223-257/2006/2 z dne 26. 11. 2006, št. 223-240/2006/62 z dne 25. 11. 2006, št. 226-0046/2006/2 z dne 25. 11. 2006, 223-240/2006/66 z dne 26. 11. 2006, št. 215-259/2006-115 z dne 5. 12. 2006, št. 215-259/2006/137 z dne 11. 12. 2006, št. 215-259/2006-139, št. 215-259/2006-139 z dne 12. 12. 2006, št. 223-240/2006/100 z dne 5. 12. 2006, št. 215-259/2006/151 z dne 20. 12. 2006, št. 223-240/2006/147 z dne 27. 12. 2006, št. 221-78/2007/9 z dne 13. 9. 2007 in št. 221-185/2007/1 z dne 18. 9. 2007, kot tajnih po ZTP.

Podatke v navedenih dokumentih je za tajne določil predstojnik organa, kar je skladno z 10. čl. ZTP. Ob določanju stopnje tajnosti je bila izdelana pisna ocena o možnih škodljivih posledicah, kot to zahteva 11. čl. ZTP, dokumenti pa so tudi označen v skladu s 17. čl. ZTP.

Ker so tako izpolnjeni vsi temeljni formalni kriteriji za tajni podatek, je moral Pooblaščenec presoditi še, ali sta podana tudi oba vidika materialnega kriterija za tajni podatek. Pooblaščenec ocenjuje, da je v konkretnem primeru podan tudi materialni pogoj za določitev teh podatkov za tajne. Podatki, ki so v konkretnem primeru označeni kot tajni, se nanašajo ne le na eno, ampak celo na več interesnih področij države, ki so taksativno določena v 5. čl. ZTP. Podatki se nedvomno nanašajo na javno varnost (1. tč. 5. čl. ZTP), nanašajo pa se tudi na interesna področja, navedena v 5. tč. 5. čl. ZTP (sistemi in naprave, pomembni za javno varnost in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije). Po mnenju Pooblaščenca je obenem podan tudi drugi vidik materialnega kriterija, namreč, da bi z razkritjem varovanih podatkov nepoklicani osebi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi. Razkritje teh podatkov nepooblaščeni osebi bi lahko ogrozilo izvajanje nalog policije, ko izvaja naloge javne varnosti, saj bi razkritje podatkov o fizičnih, organizacijskih in tehničnih načinih delovanja policijskih enot očitno lahko škodovalo učinkovitemu ukrepanju policijskih enot in ogrozilo osebno varnost ali življenje policistov, predvsem zaradi dejstva, da v primeru zahtevnejših varnostnih dogodkov policija deluje po istih postopkih. Po presoji Pooblaščenca so zato navedeni podatki upravičeno varovani kot tajni podatki.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da je glede dokumentov št. 226-83/2006/2 z dne 26. 11. 2006, št. 226-102/2006/1 z dne 10. 11. 2006, št. 223-240/2006/57 z dne 25. 11. 2006, št. 223-257/2006/2 z dne 26. 11. 2006, št. 223-240/2006/62 z dne 25. 11. 2006, št. 226-0046/2006/2 z dne 25. 11. 2006, 223-240/2006/66 z dne 26. 11. 2006, št. 215-259/2006-115 z dne 5. 12. 2006, št. 215-259/2006/137 z dne 11. 12. 2006, št. 215-259/2006-139, št. 215-259/2006-139 z dne 12. 12. 2006, št. 223-240/2006/100 z dne 5. 12. 2006, št. 215-259/2006/151 z dne 20. 12. 2006, št. 223-240/2006/147 z dne 27. 12. 2006, št. 221-78/2007/9 z dne 13. 9. 2007 in št. 221-185/2007/1 z dne 18. 9. 2007 podana izjema od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Pooblaščenec je obenem ocenil, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba 2. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na izjeme iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Pooblaščenec ugotavlja, da se prosilca niti v pritožbi, niti v zahtevi nista sklicevala na javni interes glede razkritja teh podatkov, obenem pa ni mogoče slediti razlagi, da je javni interes glede razkritja natančnih podatkov o delovanju posebnih policijskih enot, ki so označeni kot tajnih podatki, podan zgolj z dejstvom, da so enote delovale v neki konkretni nalogi. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je namreč potrebno presoditi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da je test interesa javnosti potrebno uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Na tem mestu tudi ni odveč poudariti, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je ''interesantno za javnost'', temveč da se razkrije tisto, kar je ''v interesu javnosti''. Podatki, ki jih zahtevata prosilca, so morebiti interesantni za javnost, nikakor pa niso v interesu javnosti, saj mora vsaka država, ki želi biti demokratična, sicer zagotavljati pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa mora hkrati vse državljane varovati pred zlorabo te pravice na njihovo škodo, kar vsekakor velja v primerih, ko bi bila z razkritjem informacije ogrožena učinkovitost posebnih policijskih enot, ki skrbijo za varnost ljudi in premoženja. Pooblaščenec je z vpogledom v dokumente, ki sta jih zahtevala prosilca, ugotovil, da dokumenti vsebujejo podatke o konkretnih akcijah posebnih policijskih enot, razkritje katerih bi povzročilo razkritje metod dela tega dela policije, ki se po naravi stvari ukvarja z varnostno izpostavljenimi zadevami. Posebne policijske enote namreč opravljajo naloge v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri večjih javnih prireditvah, kjer je koncentracija ljudi velika, ob varnostno pomembnih dogodkih, pri varovanju državne meje ter pri izvajanju nalog pri drugih varnostno zahtevnih dogodkih. Razkritje zahtevanih podatkov bi lahko ogrozilo varnost in učinkovitost delovanja teh enot v prihodnje, saj gre pri delu posebnih policijskih enot za utečen način dela pri vseh varnostnih dogodkih, pri čemer iz same narave tovrstnega delovanja izhaja, da mora biti v določeni meri nepredvidljivo, da je lahko učinkovito. V obravnavani zadevi Pooblaščenec tako ocenjuje, da zgoraj navedene okoliščine pripeljejo do zaključka, da ni podan interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij  v razmerju do interesa javne varnosti, da ti podatki ostanejo zavarovani kot tajni podatki. V skladu s tem je Pooblaščenec odločil, da je zahtevo prosilcev potrebno zavrniti.

Pooblaščenec je glede na navedeno pritožbi prosilcev zaradi molka organa ugodil in na podlagi 3. odst. 255. čl. ZUP sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.




   Informacijski pooblaščenec:

                                   Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,

    pooblaščenka