Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 15.07.2015
Naslov: Revidicom Revizijska družba d.o.o. - Agencija za javni nadzor nad revidiranjem
Številka: 090-114/2015
Kategorija: Poslovna skrivnost
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval določene dokumente iz dokumentacije, ki so je dolžne revizijske družbe predložiti organu v okviru obveznega letnega poročanja. Prosilec je že v zahtevi navedel, da želi anonimizirane podatke, tako da iz njih ne bo razvidno na katero revizijsko družbo se podatki nanašajo in v kateri družbi so revizijske družbe opravile revizijo. Organ je zahtevo zavrnil, ker dokument v obliki, kot jo zahteva prosilec ne obstaja in ker bi se s temi dokumenti kljub anonimizaciji, kot jo zahteva prosilec, razkrile poslovne skrivnosti revizijskih družb (to je organ utemeljeval z obstojem možnosti nastanka občutne škode na podlagi 2. odst. 39. čl. ZGD-1). IP je zavrnil ugotovitev organa, da dokument ne obstaja in potrdil ugotovitev, da iz dokumentov izhajajo poslovne skrivnosti revizijskih družb, ki pa jih kljub anonimizaciji, kot jo zahteva prosilec, ne bi bilo mogoče ohraniti zaupne in pritožbo zaradi obstoja izjeme po 2. odst. 6. čl. ZDIZ, zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-114/2015/7

Datum: 15. 7. 2015

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Revidicom Revizijske družbe d.o.o., Grizoldova ulica 5, 2000 Maribor, po zakonitem zastopniku dr. Stanku Čokelcu (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem, Glinška 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 10.00-09/2015, z dne 11. 3. 2015 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

  1. Pritožba prosilca z dne 18. 3. 2015 zoper odločbo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem, št. 10.00-09/2015 z dne 11. 3. 2015 se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 18. 2. 2015 vložil zahtevo za dostop do Prilog 4, ki predstavljajo sestavni del letnih poročil, ki so jih na podlagi 77. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08 in 63/13; ZRev-2), revizijske družbe dolžne vsako leto posredovati v elektronski obliki organu. Omenjene Priloge 4 – letno poročilo o sklenjenih pogodbah za revidiranje računovodskih izkazov – je prosilec zahteval za vse revizijske družbe, za 4 leta, pri čemer je zahteval, da se iz vsake Priloge 4 izloči stolpce: firma, matična številka, sedež in ključni revizijski partner. Nadalje je prosilec zahteval, da se revizijskim družbam namesto imena oziroma firme družbe, vstavi številko (kodo), kar bo omogočilo njihovo preučevanje v različnih letih. Omenjene podatke je prosilec zahteval v elektronski obliki zapisa na CD zgoščenki. V zahtevi prosilec še navaja, da so zahtevane informacije revizijske družbe dolžne organu predložiti v letnih poročilih, v skladu z 22. točko prvega odstavka 69. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. I. RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 100/11 - ski. US, 32/12, 57/12, 44/13 - odi. US in 82/13; v nadaljevanju ZGD-1).

 

Organ je z odločbo št. 10.00-09/2015 z dne 11. 3. 2015 v celoti zavrnil zahtevo prosilca. Organ uvodoma ugotavlja, da dokument, kot ga zahteva prosilec v smislu 4. člena ZDIJZ ne obstaja. Nadalje organ utemeljuje, da tudi, če bi organ opravil anonimizacijo družb v dokumentu (tako da iz dokumenta ne bi več izhajala firma posamezne družbe, na katero se podatki nanašajo), bi bilo mogoče kljub temu, prek navzkrižnega primerjanja (s podatki, ki so že javno objavljeni), določiti tudi to, na katere družbe se posamezna Priloga 4 nanaša. Organ navaja, da bi bilo na podlagi števila pogodb možno ugotoviti, kateri podatki se nanašajo na katero revizijsko družbo, ki deluje v Republiki Sloveniji. Tako je (zadostna) anonimizacija podatkov o revizijskih družbah nemogoča. Iz Priloge 4 izhajajo naslednje informacije, s katerimi bi se prosilec kljub anonimizaciji lahko seznanil:

-       zaporedna številka,

-       velikost po ZGD,

-       dejavnost,

-       kotacija na borzi,

-       predmet pogodbe,

-       leto revidiranja,

-       pogodbena cena v EUR brez DDV,

-       pogodbeno načrtovane ure za:

-       ključnega revizijskega partnerja,

-       osebje z več kot dvema letoma delovnih izkušenj,

-       ostalo osebje,

-       pogodbeno ceno po strokovni usposobljenosti za:

-       ključnega revizijskega partnerja,

-       osebje z več kot dvema letoma delovnih izkušenj,

-       ostalo osebje,

-       dejansko porabo časa za:

-       ključnega revizijskega partnerja,

-       osebje z več kot dvema letoma delovnih izkušenj,

-       ostalo osebje,

-       zaračunano ceno po strokovni usposobljenosti za:

-       ključnega revizijskega partnerja,

-       osebje z več kot dvema letoma delovnih izkušenj,

-       ostalo osebje,

-       revizorjevo poročilo glede:

-       vrste mnenja in

-       datuma mnenja.

Iz navedenih podatkov bi se prosilec lahko seznanil s podatki o pogodbenih in zaračunanih cenah revizijskih storitev ter načrtovanih in realiziranih urah, kar pa po mnenju organa predstavlja poslovno skrivnost podjetja v smislu 2. odst. 39. člena ZGD-1. Nadalje organ navaja, kateri podatki morajo biti skladno z 22. točko 1. odstavka 69. čl. ZGD-1 (če je družba po 57. členu ZGD-1 zavezana k revidiranju), javno objavljeni v letnem poročilu podjetja. Slednja so objavljena na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence (AJPES). Objavljene informacije, bi po mnenju organa, v povezavi s pridobljenimi informacijami v postopku dostopa do informacij javnega značaja, očitno pomenile nastanek občutne škode, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, kar bi v smislu 39. člena ZGD-1 predstavljalo kršitev poslovne skrivnosti. Iz navedenega razloga je bilo treba dostop prosilcu zavrniti tudi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nadalje organ utemeljuje, da bi razkritje zahtevanih informacij predstavljalo tudi kršitev tajnosti vira, kar predstavlja izjemo na podlagi drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Organ navaja, da ZRev-2 v prvem odstavku 28. člena določa, da se za varovanje zaupnosti za člane organov in zaposlene v Agenciji smiselno uporabljajo določbe 38. člena tega zakona. Glede na navedeno določbo prvega odstavka 28. člena ZRev-2, za člane organov in zaposlene v Agenciji smiselno velja, da:

-       morajo kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere so izvedeli pri opravljanju nadzora nad revidiranjem;

-       teh podatkov ne smejo sporočati tretjim osebam, niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe;

-       dolžnost varovanja zaupnih podatkov jih zavezuje tudi, ko ne sodelujejo več pri posameznem nadzoru nad revidiranjem;

Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja v primerih:

-       če nadzorni organ, ki je pristojen za izvajanje nadzora nad banko, zavarovalnico, borzno posredniško družbo, družbo za upravljanje oziroma drugo pravno osebo, v skladu z zakonom, ki ureja ta nadzor, od Agencije zahteva dodatna pojasnila;

-       če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče;

-       če iz podatkov, dejstev in okoliščin, ki jih je Agencija izvedela pri opravljanju nadzora revidiranja, izhaja utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, v zvezi s katerim obstoji dolžnost podati ovadbo.

Nadalje ZRev-2 v četrtem odstavku 102. člena še določa, da mora nadzorni organ kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedel pri opravljanju nadzora po ZRev-2 oziroma odločanju o drugih posamičnih zadevah. Iz zahtevanih informacij naj bi torej, po mnenju organa, izhajale informacije, ki jih je organ dolžan, na podlagi navedenih določb 28. člena in ob smiselni uporabi 38. člena in četrtega odstavka 102. člena ZRev-2, varovati kot zaupne, zato je dostop do zahtevanega dokumenta zavrnil.

 

Prosilec v pritožbi povzema odločitev organa, s katero je pritožbo zavrnil v 4 točkah, in sicer: da bi se s posredovanimi podatki razkrile poslovne skrivnosti revizijskih družb; da so zahtevani podatki že javno dostopni na AJPES-u; da podatki ne obstajajo v enotni bazi podatkov; da bi na podlagi zbranih podatkov prosilec pridobil prednost na trgu. V zvezi z razkrivanjem poslovne skrivnosti revizijskih družb, prosilec trdi, da do navedenega ne bo prišlo. Slednje prosilec utemeljuje z dejstvi, da so revizijska poročila sestavni del letnih poročil revidiranih podjetji, ki so zavezana k revidiranju računovodskih izkazov, navedena letna poročila pa so javno dostopna na spletnih strani AJPES-a. Iz letnih poročil revidiranih družb izhaja, katera revizijska družba je revidirala računovodske izkaze posamezne gospodarske družbe, kdo je bil pooblaščeni revizor in koliko je revizijska družba za posamezno revizijo zaračunala. Posledično torej posredovanje teh podatkov ne bi moglo pomeniti razkrivanja poslovnih skrivnosti revizijskih družb. Dalje prosilec trdi, da je javen tako register revizijskih družb, kot tudi register pooblaščenih revizorjev, pri čemer je iz registra revizijskih družb mogoče ugotoviti, kateri pooblaščeni revizor je povezan s posamezno revizijsko družbo. Javno objavljena na spletnih straneh AJPES-a so po navedbah prosilca tudi letna poročila revizijskih družb, iz katerih je mogoče razbrati skupne prihodke, število zaposlenih, v povezavi z registrom revizijskih družb, pa tudi število pooblaščenih revizorjev v posamezni družbi in podobno. Prosilec še navaja, da revizijske družbe na svojih spletnih straneh objavljajo tudi podatke o ključnem osebju, ki sodeluje z revizijsko družbo. Prosilec dalje meni, da so podatki o strukturi revizijske skupine javni, saj je revizijska družba v skladu z določbami 2. odst. 39. čl. ZRev-2, dolžna zagotoviti revizijsko skupino, v kateri je osebje z zadostnim strokovnim znanjem. Na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo (v nadaljevanju Inštitut) (http://www.si-revizija.si/sekcijarevizoriev/smemice-cen-storitev=), pa so javno objavljene tudi smernice cen revizijskih storitev po osebju, ki sodeluje pri revidiranju glede na usposobljenost. Dalje prosilec še ugotavlja, da revizijska družba pri sklepanju pogodb o revidiranju ni svobodna, saj jo zavezuje 47. člen ZRev-2, ki natančno določa vsebino pogodbe o revidiranju, iz česar sklepa, da je pogodba o revidiranju v javnem interesu in ne v zasebnem interesu. Podatki so določeni v 47. členu ZRev-2, ki določa, da mora pogodba o revidiranju vsebovati predvideno sestavo revizijske delovne skupine z navedbo strokovne usposobljenosti članov delovne skupine, razčlenjeno ceno za posameznega člana po usposobljenosti, predviden čas dela posameznega člana in določilo, da revizijska družba po opravljeni reviziji naredi obračun dejansko porabljenih ur po članih delovne skupine. Ker se mora z navedenimi informacijami nujno seznaniti naročnik pri sklepanju posla, slednje po mnenju prosilca ne more predstavljati poslovne skrivnosti. Prosilec še navaja, da zahtevanih podatkov glede strukture cene ne more pridobiti iz javno dostopnih podatkov na AJPES-u, zato je za njih zaprosil pri organu. Prosilec oporeka tudi ugotovitvi organa, da dokument ne obstaja v enotni bazi podatkov in da bi omogočanje dostopa do zahtevanih podatkov pomenilo ustvarjanje novega dokumenta. V zvezi s tem navaja, da organ vodi enotno bazo podatkov za vsa leta, zato odbiranje zahtevanih podatkov za organ ne bi smelo predstavljati izdatnega truda. Dalje prosilec utemeljuje, da seznanitev z zahtevanimi podatki zanj ne bi pomenilo pridobitve neupravičene konkurenčne prednosti, saj bi podatke uporabil za raziskavo o kakovosti revidiranja (opisuje tudi statistične metode, ki bi jih pri tem uporabil). Prav tako pa prosilec ugotavlja, da lahko naročnik revizijskih storitev pridobi informacijo v postopku priprave pogodbe, zato informacija o strukturi cene za naročnika ne predstavlja dodatne informacije, s katero sicer še ne razpolaga in bi tako zanj pomenila konkurenčno prednost. Prav tako prosilec meni, da se z njo lahko seznanijo tudi konkurenti. Prosilec še navaja, da lahko tudi iz javno dostopnih podatkov o velikosti aktive družb, številu zaposlenih in prihodkih, ugotovi, katera družba je zavezana za revizijo, zato zahtevani podatki ne predstavljajo podatkov, do katerih se ne bi mogla dokopati na trgu tudi konkurenčna podjetja. Navaja še, da morajo revizijska podjetja pri določanju cene svojih storitev slediti zahtevam ZRev-2 in smernicam, zato mu podatki o strukturi revizijske skupine in cene za porabljeno uro posameznega osebja, glede na strokovno izobrazbo, pri njegovem delovanju na trgu ne bi predstavljala konkurenčne prednosti.

 

V postopku dela organa prve stopnje v zvezi s pritožbo je organ na podlagi prvega odstavka 241. člena ZUP pritožbo poslal morebitnim strankam z nasprotnimi interesi, ki so se v določenem roku izrekle o pritožbi. V konkretnem primeru je organ pozval zasebne revizijske družbe, ki so v zadnjih 4-h letih, na podlagi 77. člena ZRev-2, predložile svoja letna poročila organu. Svoj odgovor so posredovale naslednje družbe:

-       REVISTO d.o.o.,

-       S&S REVIZIJSKA DRUŽBA d.o.o.,

-       PROBITAS ALPEN - ADRIA AUDIT d.o.o.,

-       RIPRO d.o.o.,

-       PriceWatershouseCoopers d.o.o. po pooblaščencu BGK odvetniška družba Brulc, Gaberščik in Kikelj o.p., d.o.o.,

-       M-REVIZIJA IN SVETOVANJE d.o.o.,

-       KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d.o.o.,

-       AB AKTIVA, d.o.o.,

-       ABECEDA d.o.o.,

-       RATING d.o.o.,

-       ABC revizija, d.o.o.,

-       Resni d.o.o.,

-       DINAMIC d.o.o.,

-       VALUTA družba za revizijo d.o.o.,

-       EPIS d.o.o.,

-       PIT REVIZIJA d.o.o.,

-       AUDITOR REVIZIJSKA DRUŽBA d.o.o.,

-       IB Interbilanz Audit d.o.o.,

-       BM Veritas revizija d.o.o.,

-       Prosperus d.o.o.,

-       Deloitte revizija d.o.o.

-       KAMARO d.o.o.,

-       AUDIT & CO d.o.o.,

-       RODL & PARTNER d.o.o.,

-       IN REVIZIJA d.o.o., Ljubljana,

-       UHY Revizija in svetovanje d.o.o.,

-       Ernst&Young d.o.o.,

-       PKF revizija in svetovanje d.o.o.,

-       GSS revizijska družba d.o.o.;

 

Dne 9. 7. 2015 je IP pri organu opravil ogled in camera, kjer je vpogledal v zahtevani dokument in pridobil dodatna pojasnila v zvezi z obstojem dokumenta in možnostjo kršitve poslovne skrivnosti revizijskih družb. Na ogledu je IP predvsem preveril, ali bi bilo mogoče, kljub predlagani anonimizaciji zahtevanih dokumentov, ugotoviti, na katero revizijsko družbo se Priloga 4 nanaša.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

  1. OBSTOJ DOKUMENTA

 

Organ v izpodbijani odločbi zatrjuje, da dokument v zahtevani obliki ne obstaja. IP je ugotovil, da letna poročanja, na katera se nanaša zahteva prosilca, zavezane revizijske družbe posredujejo na podlagi 2. odst. 77. člena ZRev-2 in na podlagi 4. čl. Pravilnika o rednem letnem poročanju revizijskih družb (Uradni list RS, št. 80/09 in 38/13; v nadaljevanju Pravilnik). V skladu s 1. odst. 4. čl. Pravilnika morajo revizijske družbe organu poročati med drugim o vseh pogodbah o revidiranju računovodskih izkazov, ki so bile sklenjene v enoletnem časovnem obdobju in številu porabljenih ur za posamezne skupine članov revizijske ekipe za vsako posamezno revizijo računovodskih izkazov. Način poročanja določa 2. odst. 6. čl. Pravilnika, po katerem obrazce in navodila za poročanje predpiše Inštitut, objavijo pa se na spletnih straneh Agencije in Inštituta. 4. odst. in 5. odst. 4. čl. Pravilnika določata podatke, ki so jih revizijske družbe dolžne posredovati organu in ki sestavljajo Prilogo 4 letnega poročila. Podatki iz 4. in 5. odst. 4. čl. pravilnika sestavljajo stolpce v Prilogi 4 letnega poročila, ki se vrstijo, kot izhaja iz nadaljevanja:

  1. Zaporedna številka
  2. Firma naročnika revizije (konsolidiranih) računovodskih izkazov;
  3. Matična številka naročnika;
  4. Sedež naročnika;
  5. Velikost po kriterijih iz zakona, ki ureja gospodarske družbe;
  6. Dejavnost naročnika;
  7. Uvrščenost vrednostnih papirjev naročnika na organiziran trg vrednostnih papirjev;
  8. Predmet pogodbe;
  9. Poslovno leto, ki je predmet revidiranja;
  10. Pogodbeno ceno (brez vračunanega DDV);
  11. Registrsko številko ključnega revizijskega partnerja, ob podpisu pogodbe predvidenega za podpis revizijskega poročila;
  12. Ime in priimek ključnega revizijskega partnerja, predvidenega za podpis revizijskega poročila;
  13. Navedba pravnega razmerja med ključnim revizijskim partnerjem in revizijsko družbo;
  14. S pogodbo načrtovano število ur ključnega revizijskega partnerja;
  15. S pogodbo načrtovano število ur osebja z več kot dvema letoma izkušenj pri reviziji, ne upoštevajoč ključnega revizijskega partnerja;
  16. S pogodbo načrtovano število ur ostalega osebja v revizijski ekipi;
  17. Znesek pogodbene cene, ki pokriva predvideno porabo časa ključnega revizijskega partnerja;
  18. Znesek pogodbene cene, ki pokriva predvideno porabo časa osebja z več kot dvema letoma izkušenj pri reviziji, ne upoštevajoč ključnega revizijskega partnerja;
  19. Znesek pogodbene cene, ki pokriva predvideno porabo časa ostalega osebja v revizijski ekipi;
  20. Zaračunano ceno revidiranja (brez vračunanega DDV);
  21. Dejansko opravljeno število ur ključnega revizijskega partnerja;
  22. Dejansko opravljeno število ur osebja z več kot dvema letoma izkušenj pri reviziji, ne upoštevajoč ključnega revizijskega partnerja;
  23. Dejansko opravljeno število ur ostalega osebja v revizijski ekipi;
  24. Znesek dejansko zaračunane cene, ki pokriva porabljen časa ključnega revizijskega partnerja;
  25. Znesek dejansko zaračunane cene, ki pokriva porabljen časa osebja z več kot dvema letoma izkušenj pri reviziji, ne upoštevajoč ključnega revizijskega partnerja;
  26. Znesek dejansko zaračunane cene, ki pokriva porabljen časa ostalega osebja v revizijski ekipi;
  27. Vrsta mnenja v poročilu o revidiranju (konsolidiranih) računovodskih izkazov;
  28. Datum poročila o revidiranju (konsolidiranih) računovodskih izkazov;

 

Izmed zahtevanih podatkov je prosilec zahteval, da se izločijo naslednje postavke: firma, matična številka, sedež in ključni revizijski partner - teh podatkov torej prosilec ni zahteval. Te se nanašajo na 2. -  4. ter 12. in 13. stolpec zahtevanih Prilog 4.

 

IP je na ogledu in camera ob tem ugotovil, da se poslana letna poročila posamezne revizijske družbe pri organu nahajajo v Excelovih dokumentih (za leto 2011 - 53 poročil, za leto 2012 - 57 poročil, za leto 2013 - 56 poročil, za leto 2014 – 56). Priloga 4 se nahaja v zavihku vsakega od omenjenih Excelovih dokumentov. Za pripravo dokumenta, kot ga zahteva prosilec, mora organ odpreti posamezno poslano letno poročilo (Excelov dokument) in zavihek znotraj Excelovega dokumenta Priloga 4. Organ mora nato skopirati Prilogo 4, jo shraniti v nov dokument in iz nje izbrisati navedene stolpce, ki niso predmet zahteve prosilca, za vsa poslana poročila. Slednje po mnenju organa pomeni ustvarjanje novega dokumenta.

  

Definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odst. 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. IP posledično ugotavlja, da zahtevani dokument predstavlja informacijo javnega značaja, saj gre za dokument iz delovnega področja organa (opravljanje nalog organa v skladu s predpisi), ki ga je pridobil organ od drugih oseb in s katerim razpolaga v materializirani obliki.

 

IP ugotavlja, da je ugotovitev organa, da dokument ne obstaja, napačna. IP se je namreč prepričal, da lahko organ z enostavno računalniško operacijo, ki ne zahteva programerskega oziroma poglobljenega računalniškega znanja, pride do zahtevane informacije. Ker lahko organ pripravi dokument z izjemno enostavno računalniško operacijo, ki jo zmore opraviti vsakdo z osnovnim znanjem upravljanja s programsko opremo Microsoft Excel, IP ne more slediti argumentaciji organa, da gre v konkretnem primeru za ustvarjanje novega dokumenta. IP ob tem še poudarja, da v konkretnem primeru prosilec zahteva računalniško pripravo 222 dokumentov. Uradna oseba je na ogledu in camera pred IP pripravila enega od zahtevanih dokumentov, v obliki, kot jo je zahteval prosilec, kar je uradni osebi vzelo nekaj manj kot 30 sekund dela. Priprava vseh dokumentov bi organu, ob omenjeni hitrosti, vzela 111 minut, kar je nekaj manj kot 2 uri. IP opozarja, da iz prakse Upravnega sodišča RS (sodba št. U 92/2006-8, z dne 4. 10. 2007) izhaja, da izdatna količina dela ne predstavlja zakonske izjeme za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, pri čemer pa se po mnenju IP v konkretnem primeru sploh ne more govoriti o izdatni količini dela. Iz navedenih razlogov je napačna ugotovitev organa, da dokument ne obstaja.  

 

IP je tako zaključil, da zahtevana informacija izpolnjuje vse tri kriterije iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, zato predstavlja informacijo javnega značaja. V nadaljevanju je IP nadalje presojal obstoj izjem iz 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ, ki preprečujejo dostop do zahtevanih dokumentov. V konkretnem primeru je organ zavrnil dostop zaradi obstoja izjeme varstva poslovne skrivnosti na podlagi 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

  1. VARSTVO POSLOVNE SKRIVNOSTI

 

Po navedbah organa, iz Priloge 4 izhajajo informacije, ki predstavljajo poslovne skrivnosti revizijskih družb, ki so na podlagi 77. člena ZRev-2 dolžne pošiljati letna poročila organu. Poslovno skrivnost po mnenju organa predstavlja struktura zaračunane cene. Sama zaračunana cena je sicer javno dostopna in tudi izhaja iz Priloge 4. Iz Priloge 4 pa izhaja tudi struktura cene (razčlenjena zaračunana cena), ki obsega urno postavko ter število porabljenih in predvidenih ur posamezne skupine članov revizijske ekipe (glede na njihovo usposobljenost) za opravljeno revizijo računovodskih izkazov.

 

a)     Ali zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost?

 

IP ne more slediti navedbam prosilca, da so vsi podatki, ki izhajajo iz Priloge 4, javni. Prosilec sicer pravilno navaja, da je zaračunana cena za opravljeno revizijsko storitev pri posamezni gospodarski družbi javno dostopna v letnem poročilu revidirane družbe. Slednje izhaja tudi iz določbe 22. tč. 1. odst. 69. čl. ZGD-1, po kateri mora družba, ki je po 57. členu ZGD-1 zavezana k revidiranju, javno objaviti celotni znesek, porabljen za revizorja in ločeno znesek, porabljen za: revidiranje letnega poročila; druge storitve dajanja zagotovil; storitve davčnega svetovanja; druge nerevizijske storitve. Prosilec tudi pravilno ugotavlja, da je revizorjevo poročilo, iz katerega izhaja ime pooblaščenega revizorja in revizijska družba, ki je opravljala revizijo, del javno dostopnega letnega poročila gospodarske družbe, ki je zavezana k revidiranju. Kljub temu pa iz navedenih podatkov ne izhaja razčlenjena struktura zaračunane cene, iz katere izhaja (1.) število porabljenih ur za posamezne skupine članov revizijske ekipe za vsako posamezno revizijo računovodskih izkazov in (2.) kakšna je cena dela (urna postavka) posamezne skupine članov revizijske ekipe, za vsako posamezno revizijo računovodskih izkazov.

 

Prosilec v pritožbi glede porabljenega časa posamezne skupine članov revizijske ekipe navaja, da so ti podatki javni zaradi obveznosti iz 39. čl ZRev-2. Iz 2. odstavka navedenega člena namreč izhaja, da mora revizijska družba pri revidiranju računovodskih izkazov zagotoviti, da je:

-        pooblaščeni revizor, ki podpiše revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, udeležen pri revidiranju z najmanj 15 odstotki delovnega časa,

-       skupno število delovnih ur pomočnikov pooblaščenega revizorja z več kot dvema letoma delovnih izkušenj pri revidiranju najmanj 60 odstotkov delovnega časa

-       skupno število delovnih ur ostalega osebja v revizijski skupini največ 25 odstotkov delovnega časa. ključno osebje, ki sodeluje z revizijsko družbo, družba javno objavlja.

IP meni, da navedena določba določa le minimalne zahteve za zagotavljanje standardov kakovosti revizijskih storitev, ne predpisuje pa točnega števila ur, ki ga je revizijska družba dolžna opraviti pri opravljanju posamezne revizije. Dejstvo, da je poklic reguliran z minimalnimi standardi, po mnenju IP ne more pomeniti, da so javni vsi podatki o predvideni oziroma dejanski porabi časa, zato IP pritožbenim navedbam prosilca v tem delu ni mogel slediti.

 

Glede cene za opravljeno delo posamezne skupine članov revizijske ekipe za vsako posamezno revizijo računovodskih izkazov, prosilec utemeljuje, da je slednja javna zaradi priporočenih cen, ki jih določajo smernice Inštituta in ki so javno objavljene. IP v zvezi s tem pojasnjuje, da je na ogledu in camera organ pojasnil, da smernice za določanje cen revizijskih storitev predstavljajo priporočila Inštituta, ki za kršitelje ne nosijo pravnih posledic. Neupoštevanje priporočenih cen lahko pomeni zgolj indic za uvajanje nadzornih postopkov, vendar pa zgolj odstopanje od priporočene cene ni merilo za uvajanje nadzornih postopkov. Organ je ob tem navedel tudi hrvaški primer, kjer so morali pred vstopom v EU spremeniti predpise, ki so določali cene revizijskih storitev, saj takšna določila nasprotujejo evropskemu pravnemu redu. IP ne vidi razloga, da navedeni ugotovitvi ne bi sledil, zato argumentu prosilca, da so cene javne, ni sledil. V konkretnem primeru gre namreč le za priporočene cene, ki za revizijske družbe niso zavezujoče.

 

V zvezi z javnostjo strukture cene revizijskih storitev, prosilec tudi navaja, da je struktura cene posamezne revizijske storitve javna tudi zato, ker 3. odst. 47. čl. ZRev-2 določa, katere podatke mora revizijska družba naročniku že v pogodbi razkriti. V skladu s 3. odst. 47. čl. ZRev-2 mora pogodba o revidiranju poleg obveznih sestavin po zakonu, ki ureja obligacije, vsebovati tudi:

-       predvideno sestavo revizijske delovne skupine z navedbo strokovne usposobljenosti članov,

-       podatke o skupno načrtovanem času, potrebnem za revidiranje po posameznih članih delovne skupine glede na njihovo strokovno usposobljenost,

-       vse medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank, ki izhajajo iz opravljenega posla,

-       ceno storitev revidiranja, razčlenjeno na ceno storitev posameznih članov delovne skupine glede na njihovo strokovno usposobljenost,

-       določilo, da revizijska družba po koncu revidiranja naredi obračun dejansko porabljenih ur po članih delovne skupine in izstavi končni račun.

Po mnenju IP je naveden sklep prosilca napačen, saj zavezujoča narava sestavin pogodbe o revidiranju ne pomeni, da so vsi ti podatki vsebinsko javni na podlagi samega zakona. Poleg tega velja opozoriti, da dejstvo, da so podatki v pogodbi dostopni nasprotni stranki, ne pomeni, da se z njimi lahko seznani javnost oz., da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ki so dostopne vsakomur. Pogodbeno razmerje med naročnikom in revizijsko družbo je zasebno-pravno razmerje dveh poslovnih subjektov. IP zato ne vidi ovir, da se naročnik v zaupnosti pogodbenega razmerja ne bi smel seznaniti z informacijami, ki za podjetje predstavljajo poslovno skrivnost. V zvezi z navedenim IP še pripominja, da regulacija pogodbenih razmerij še ne pomeni javnega delovanja, zato je po mnenju IP tudi napačna ugotovitev prosilca, da revizijske družbe delujejo v javnem interesu. Revizijske družbe so kljub reguliranim pogojem dela pravne osebe zasebnega prava, ki niso zavezanci po 1. ali 1.a členu ZDIJZ in so podvržene tržni konkurenci, zato je pri njih treba v večji meri spoštovati varstvo podatkov, kot to velja za pravne osebe javnega prava..

 

2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pojem poslovne skrivnosti opredeljuje v 39. členu, po subjektivnem in objektivnem kriteriju. Subjektivni kriterij določa 1. odst. 39. čl. ZGD-1, po katerem se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. 2. odst. 39. čl. ZGD-1 pa določa, da ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). IP meni, da so za konkretni primer relevantne tudi določbe ZRev-2 glede dolžnosti varovanja zaupnih podatkov. Na podlagi 1. odst. 28. čl. ZRev-2 se za varovanje zaupnosti za zaposlene pri organu smiselno uporabljajo določbe 38. člena ZRev-2. Iz 1. odst. 38. čl. ZRev-2 smiselno izhaja, da mora organ kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedel pri opravljanju svojih javnopravnih nalog. Iz 2. odst. 38. čl. pa smiselno izhaja, da organu teh podatkov ne sme sporočati tretjim osebam, niti jih ne sam izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe. 4. odst. 102. čl. ZRev-2 pa za nadzorni organ posebej določa, da mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedel pri opravljanju nadzora po ZRev-2 oziroma odločanju o drugih posamičnih zadevah.

 

Na podlagi omenjenega 2. odst. 39. čl. ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Struktura cene v predmetni zadevi ni prosto dostopen podatek. Slednjemu v pritožbi pritrjuje tudi prosilec, s tem, ko v delu, kjer se opredeljuje do navedbe, da so zahtevani podatki že javno dostopni, jasno pove, da lahko iz javno dostopnih podatkov na spletni strani, pridobi informacije, katere družbe so zavezane za revizijo, kdo je opravil revizijo pri posamezni družbi ter kdaj je izdal in kakšna je bila končna cena za revidiranje. Iz javno dostopnih informacij pa ne more pridobiti podatka o številu načrtovanih in porabljenih ur za posamezno revizijo in informacij o urnih postavkah. Navedene informacije pa po mnenju organa, ki mu je sledil tudi IP, predstavljajo poslovno skrivnost. Očitno je namreč, da bi prizadetim revizijskim družbam nastala občutna škoda, če bi se s temi podatki seznanila nepooblaščena oseba. Običajna poslovna praksa je, da podjetja strukturo cene svojih proizvodov oziroma storitev varujejo kot poslovno skrivnost. Slednje izhaja že iz narave konkurenčnega delovanja na trgu. Če bi bile te informacije javno dostopne, bi se namreč vsakdo lahko seznanil s poslovno strategijo posamezne družbe (kako oblikuje ceno svojih storitev), s čimer bi družbi nastala škoda v smislu njenega položaja na trgu. Dejstvo, da je končna cena javna ter da so posamezne postavke znotraj cene priporočene, pa ne prepriča IP, da razkritje dejanske strukture cene revizijskih storitev ne bi povzročilo revizijskim podjetjem občutne škode.

 

Dodaten razlog za ugotovitev, da je podan objektivni pogoj poslovne skrivnosti, pa izhaja tudi iz narave okoliščin nastanka zahtevanih informacij. Navedene podatke morajo revizijske družbe namreč zbirati in posredovati organu na podlagi zakonske obveznosti, ki je namenjena predvsem nadzoru nad njihovim delovanjem. Prav tako je organ, na podlagi zgoraj omenjenega 28. čl. ZRev-2 v povezavi z 38. čl. ZRev-2, dolžan kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedel pri opravljanju svojih javnopravnih nalog, teh podatkov pa ne sme sporočati tretjim osebam, niti jih sam izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe. Varstvo podatkov, kot zaupnih, pa za nadzorstveni organ posebej določa še 4. odst. 102. čl. ZRev-2. Narava razmerja med organom in revizijskimi družbami je torej zaupna predvsem zaradi varstva tržnih interesov zasebnih subjektov, ki so na podlagi zakonske obveznosti dolžni poročati o svojem delu, ne glede to, ali zakonsko zahtevani podatki zanje predstavljajo poslovno skrivnost. Revizijske družbe imajo torej zakonsko dolžnost posredovanja podatkov, hkrati pa lahko zaradi tega utemeljeno pričakujejo, da bodo posredovane informacije ostale varovane. Upoštevaje navedeno revizijske družbe, po mnenju IP, tudi niso dolžne posebej opredeliti posredovanih informacij kot poslovnih skrivnosti, saj lahko, na podlagi ZRev-2, utemeljeno pričakujejo, da bodo njihove informacije ostale varovane. Na ogledu in camera je organ sicer povedal, da posredovana letna poročila nimajo oznake poslovna skrivnost, kar pa po mnenju IP ne more pomeniti, da teh informacij družbe ne štejejo za svoje poslovne skrivnosti. Poleg tega velja opozoriti, da je ne glede na izpolnjevanje subjektivnega kriterija poslovne skrivnosti, na podlagi 2. odstavka 40. člena ZGD-1 v povezavi z 2. odstavkom 39. člena ZGD-1, vsakdo dolžan varovati podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost družb po objektivnem kriteriju, pri čemer je IP, kot pojasnjeno zgoraj, ugotovil, da v obravnavanem primeru gre za podatke, za katere je očitno, da bi z njihovim razkritjem prizadetim gospodarskim družbam nastala občutna škoda.  IP je zato zaključil, da presojani podatki predstavljajo poslovno skrivnost in s tem izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

b)    Ali je do podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost, moč dostopati na podlagi navzkrižnega primerjanja z javno dostopnimi podatki?

 

Prosilec je zahteval dokumente na način, da se iz Prilog 4 prekrije informacije – na katero revizijsko družbo se posamezna Priloga 4 nanaša in pri kateri gospodarski družbi je bila posamezna revizija računovodskih izkazov opravljena. Organ je v odločbi dostop zavrnil, ker je menil, da lahko prosilec z navzkrižnim primerjanjem podatkov iz Prilog 4 z javno dostopnimi podatki pridobi tudi informacijo o tem, na katero revizijsko družbo se posamezna Priloga 4 nanaša, kar pa razkriva poslovne skrivnosti navedene revizijske družbe. Konkreten primer je organ predstavil na ogledu in camera. IP je vpogledal v letno poročilo družbe BTC, d.d. za leto 2014, ki jo je revidirala družba Ernest&Young in v poslano Prilogo 4 letnega poročila za leto 2014, ki jo je revizijska družba Ernest&Young poslala organu v okviru obveznosti po podlagi 77. čl. ZRev-2. Iz letnega poročila družbe BTC d.d. je razvidno, da je revizijska družba Ernest&Young opravljala revizijo za družbo BTC v letu 2014 in da je bila zaračunana cena za revizijo računovodskih izkazov 51000 EUR. Organ je nato v iskalnik besed v Prilogi 4 (Excelov dokument) družbe Ernest&Young za leto 2014, vnesel znesek 51000 in rezultat je prikazal en zadetek. Na podlagi navedenega bi torej vsakdo lahko nedvomno sklepal, da se predmetna Priloga 4 nanaša na družbo Ernest&Young, predmetna vrstica, kjer je bil najden zadetek, pa na opravljeno revizijo v družbi BTC d.d. V isti vrstici se v Prilogi 4 nahaja tudi informacija o številu načrtovanih in porabljenih ur za konkretno revizijo in informacije o urni postavki, kar predstavlja strukturo cene, ki pa je, v skladu z ugotovitvami pod tč. 2 a) obrazložitve te odločbe (glej zgoraj), poslovna skrivnost revizijske družbe.

 

IP je na podoben način opravil še druge naključne povezave. Pregledal je še letno poročilo družbe SCHIEDEL d.o.o., ki jo je revidirala revizijska družba KPMG in iz letnega poročila za leto 2013 družbe SCHIEDEL d.o.o. izhaja, da  je bil v tem letu porabljen znesek za revizijske storitve 13 600 EUR, kar je edina zaračunana cena, ki izhaja iz Priloge 4 med opravljenimi revizijami. Še hitreje je mogoče povezati zahtevane podatke na podlagi datuma opravljene revizije. Iz letnega poročila družbe SCHIEDEL d.o.o. izhaja, da je bilo revizorjevo poročilo napravljeno dne 12. 5. 2014, iz Priloge 4 letnega poročila revizijske družbe KPMG pa izhaja isti datum v vrstici, ki opredeljuje konkretno revizijo.

 

IP je pregledal tudi letno poročilo družbe Dinos d.o.o in ugotovil, da je revizijo računovodskih izkazov opravila revizijska družba SN revizija, po ceni 12900 EUR, kar je ista cena, kot je zaračunana cena, ki je navedena v Prilogi 4 letnega poročila za leto 2014 družbe SN revizija. Ujemata se tudi datuma izdanega revizorjevega poročila.

 

IP je po pojasnilu organa še ugotovil, da v Sloveniji deluje približno 1700 gospodarskih družb, ki so po 57. členu ZGD-1 zavezane k revidiranju. Revizije opravljajo revizijske družbe, ki so zavezane za posredovanje revizijskega poročila na podlagi 77. čl. ZRev-2. Teh v Sloveniji deluje nekaj manj kot 60. Po pojasnilu organa v Sloveniji približno 60 odstotkov celotnega tržišča revizijskih storitev obvladujejo 4 velike revizijske družbe. Po vpogledu v Priloge 4 navedenih družb za leto 2014 je IP ugotovil, da te po številu opravljenih revizij v obdobju poročanja močno odstopajo od drugih družb. Ker so podatki o velikosti tržnih deležev posamezne revizijske družbe javno dostopni, lahko prosilec brez večjih težav ugotovi, katere Priloge 4 se od poslanih revizij v posameznem koledarskem letu nanašajo na navedene družbe. Če prosilec nadalje poišče nekaj letnih poročil gospodarskih družb, ki so naročile revizijske storitve pri navedenih večjih revizijskih družbah, lahko brez nesorazmernih naporov pride do informacije, katera Priloga 4 se nanaša na posamezno od teh revizijskih družb. IP še ugotavlja, da ni mogoče s stopnjo prepričanja trditi, da bi anonimizacija, kot jo predlaga prosilec, tudi pri drugih družbah (ki obvladujejo 40 odstotkov tržišča) onemogočila dostop do strukture njihovih cen storitev.

 

IP zato zaključuje, da delni dostop v smislu 7. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni možen, ker anonimizacija ni možna do mere, da bi bile poslovne skrivnosti družb, na katere se te nanašajo, varovane. Upoštevaje navedeno je IP potrdil odločitev organa prve stopnje. Pritožbo prosilca je kot neutemeljeno zavrnil, in sicer na podlagi 3. odst. 248. čl. ZUP, ker je odločitev organa pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi (organ se je primarno skliceval na neobstoj dokumenta namesto na izjemo poslovne skrivnosti).

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi Prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodil:

 

 

Anže Novak, univ. dipl. prav.

 

 

raziskovalec Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka