Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 20.12.2018
Naslov: RECINKO, družba za proizvodnjo, storitve in trgovino, d.o.o. - ELES, d.o.o.
Številka: 090-255/2018
Kategorija: Ali gre za delovno področje organa?, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika na javnem naročilu. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v izvedenem pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani podatki ne izpolnjuje pogojev za informacijo javnega značaja, in sicer iz razloga, ker ne sodijo v delovno področje organa. IP je namreč ugotovil, da se zahtevani podatki ne nanašajo na nobeno od dejavnosti, ki jih organ opravlja v okviru opravljanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja, in prav tako ne na naloge, ki jih opravlja na podlagi javnega pooblastila. Prav tako pa je tudi ugotovil, da ne gre za informacije javnega značaja v smislu prve alineje prvega odstavka 4.a člena, ki so jih dolžni posredovati poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Upoštevaje navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-255/2018/2

Datum: 20. 12. 2018

 

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe RECINKO, družba za proizvodnjo, storitve in trgovino, d.o.o., Kočevje, Roška cesta 41, 1330 Kočevje, ki jo zastopa …, Pleteršnikova ulica 32, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec), z dne 22. 10. 2018, zoper odločbo družbe ELES, d.o.o., sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja, Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. /896/žm z dne 15. 10. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 22. 10. 2018 zoper odločbo družbe ELES, d.o.o., sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja, št. /896/žm z dne 15. 10. 2018, se zavrne.
  1. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 13. 9. 2018 zahteval:

  • Tehnični list za enodelno obleko (obleka – kombinezon), ki so ga morali ponudniki predložiti v skladu s točko 1.4.3. Tehničnih in kakovostnih zahtev za sklop 1;
  • Tehnični list za dvodelno obleko (tip 1) (obleka – bluza in hlače z oprsnikom), ki so ga morali ponudniki predložiti v skladu s točko 2.4.3. Tehničnih in kakovostnih zahtev za sklop 1;
  • Tehnični list za dvodelno obleko (tip 2) (obleka – bluza in hlače na pas), ki so ga morali ponudniki predložiti v skladu s točko 3.4.3. Tehničnih in kakovostnih zahtev za sklop 1;
  • Tehnični list za Haljo (halja moška/ženska), ki so ga morali ponudniki predložiti v skladu s točko 4.4.3. Tehničnih in kakovostnih zahtev za sklop 1;
  • Tehnični list za Majico (majica delovna), ki so ga morali ponudniki predložiti v skladu s točko 8.8.3. Tehničnih in kakovostnih zahtev za sklop 1;
  • vpogled v vzorce enodelne obleke, dvodelne obleke, dvodelne obleke (tip 1), dvodelne obleke (tip 2), Haljo in majico, ki jih je predložil izbrani ponudnik.

Navedel je, da je kot ponudnik v postopku oddaje javnega naročila »Dobava osebne varovalne opreme«, objavljenega na Portalu JN pod št. JN003421/2018, oddal pravočasno ponudbo št. 5/2018 z dne 8. 8. 2018 za SKLOP 1: delovna oblačila. Organ je 29. 8. 2018 izdal odločitev o oddaji javnega naročila št. 694/MK/MAP2018/0197, s katero je za SKLOP 1 kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika IVAL Turizem, gostinstvo in trgovina d.o.o., Predmeja 115, 5270 Ajdovščina (v nadaljevanju: IVAL d.o.o.), ponudbo prosilca, ki je bila glede na merilo ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, pa je zaradi neizpolnjevanje tehničnih zahtev predmeta javnega naročila označil za nedopustno in jo izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Kot razlog za označitev ponudbe prosilca za nedopustno, je navedel dejstvo, da je prosilec v SKLOPU 1 ponudil oblačila iz tkanine, ki ima osnovno natezno trdnost 1100 N, trdnost 1200 N. Ker je prosilec prepričan, da je izbrani ponudnik ponudil oblačila iz tkanine istega proizvajalca kot prosilec, se prosilcu poraja suma, da je organ kot naročnik pri pregledovanju in ocenjevanju ponudb v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil Zakon o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3)[1] in načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Zaradi navedenega je v skladu z določilom 35. člena ZJN-3 vložil pravočasno zahtevo za vpogled v ponudbeno ponudnika. Organ je zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika zavrnil z obrazložitvijo, da v skladu s petim odstavkom 35. člena ZJN-3 naročnik, v primeru ko je opravil popolni pregled ponudb, po objavi odločitve o oddaj javnega naročila, omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika samo tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Vsled navedenega je bil prosilcu v postopku oddaje javnega naročila onemogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, za katero sumi, da ne ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Zaradi navedenega je bilo prosilcu onemogočeno, da bi preveril, ali je izbrani ponudnik dejansko ponudil blago, ki ustreza zahtevam naročnika. Odločitev o oddaji javnega naročila je postala pravnomočna. Od tega dne dalje so vsi dokumenti in informacije v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila javni in se za dostop do teh dokumentov in informaciji uporabljajo določila ZDIJZ. Zaradi zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanja uresničevanja pravic fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, je tako zahteval vpogled in možnost fotokopiranja dokumentov oziroma informacij iz ponudbe izbranega ponudnika IVAL d.o.o. št. 123/18. Ker se zahtevane informacije nanašajo na postopek izvedbe javnega naročila, ki ga je kot naročnik vodil organ, z zahtevanimi informacijami ta zagotovo razpolaga, hkrati pa gre za informacije, ki so bile pridobljene v postopku javnega naročanja, kar pomeni, da sodijo v delovno področje organa. Zahtevane informacije tako izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacija javnega značaja v skladu z določilom 4. člena ZDIJZ. V kolikor je izbrani ponudnik zahtevane podatke oziroma del teh podatkov pravilno, pravočasno in v skladu z določilom 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[2], označil za poslovno skrivnosti in bi organ prosilcu zavrnil dostop s sklicevanjem na obstoj izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosilec že na tem mestu izpostavlja, da so vsi zahtevani podatki javni že na podlagi določila tretjega odstavka 39. člena ZGD-1[3] v povezavi z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3, ki določa da so vselej javni naslednji podatki: specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Hkrati izpostavlja, da je IP že v več svojih odločbah poudaril, da četudi je v posameznem javnem naročilu merilo za izbor ponudnika le najnižja cena, se na najugodnejšo ceno ni mogoče opreti, če ponudnik ne izpolnjuje ostalih pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami.[4] Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije (vključno s tehničnimi specifikacijami predmeta) ter ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Po oceni IP za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja tako ni mogoče določiti tistih podatkov iz predloženih ponudb, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj jih je dopustno razkriti javnosti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Stališče, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika, ki izkazujejo zahtevane pogoje javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za porabo javnih sredstev, je potrdilo tudi že Upravno sodišče v sodbi št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010. Ker se v konkretnem primeru zahtevani podatki nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika, gre nedvomno za podatke o porabi javnih sredstev. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna oziroma dopustna. Navedel je še, da se zahtevani podatki nanašajo na tehnične specifikacije predmeta, ki ga je izbrani ponudnik ponudil v postopku oddaje javnega naročila, tovrstni tehnični podatki pa ne morajo biti opredeljeni kot poslovna skrivnosti niti na podlagi drugega odstavka 39. člena ZGD-1 (objektivni kriterij). Tovrstni podatki so med drugim javno objavljeni na spletnih straneh proizvajalcev oziroma jih je zelo enostavno pridobiti od proizvajalcev. To v konkretnem primeru velja še toliko bolj, ker izbrani ponudnik ni proizvajalec ponujene tkanine, pač pa tkanino drugega proizvajalca samo uporablja v svojem proizvodu. Ker je torej tehnične podatke za blago, ponujeno v postopku javnega naročila oziroma za material, ki je uporabljen za izdelavo blaga, ki ga izbrani ponudnik ponuja na javnem naročilu, mogoče pridobiti na svetovnem spletu oziroma od proizvajalca tega materiala, to pomeni, da gre za informacije, ki jih proizvajalec za potrebe trženja objavlja in s tem seznanja širšo javnost. Iz tega razloga je potrebno zaključiti, da z razkritjem podatkov, ki so preko svetovnega spleta dostopni širšemu krogu oseb, izbranemu ponudniku ne more nastati občutna škoda v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD-1. V zvezi s tem prosilec izpostavlja, da ponudniki v postopku javnega naročanja niti ne morejo pričakovati, da bi se tehnične specifikacije ponujenega blaga štele za njihovo poslovno skrivnost, saj bi s tem onemogočili ugotavljanje, ali ponujeno blago sploh ustreza minimalnim tehničnim zahtevam naročnika. Zaradi navedenega zahtevani podatki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti niti po objektivnem kriteriju. Na podlagi vsega navedenega je prosilec zaključil, da so zahtevani podatki nedvomno informacije javnega značaja, v katere se mu mora omogočati vpogled. Gre namreč za obvezne pogoje, ki jih morajo ponudniki izpolnjevati, sicer se njihova ponudba izloči, hkrati pa gre za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in s tem za podatek o porabi javnih sredstev, ki je v skladu z določilom 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ vselej javen. Ob primerjavi zahtevanih podatkov s tehničnim zahtevami organa iz razpisne dokumentacije javnega naročila št. JN003421/2018 (TEHNIČNE IN KAKOVOSTNE ZAHTEVE ZA SKLOP 1), ki predstavljajo pogoje in merilo, je prosilec zaključil, da je potrebno zahtevane podatke neposredno aplicirati med pogoje predmetnega javnega naročila, kar pomeni da že iz tega razloga ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti ne po subjektivnem ne po objektivnem kriteriju. Kot način seznanitve je navedel vpogled in posredovanje dokumentov v obliki fotokopij.

 

Organ je o dostopu do zahtevanih dokumentov odločil z odločbo št. /896/žm z dne 15. 10. 2018 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil. Ugotovil je, da se zahtevana informacija nanaša na delovno področje organa, organ razpolaga z njo in informacija obstaja v materializirani obliki, kar pomeni, da ustreza definiciji informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Izjemo od tega predstavlja le zadnja alineja I. točke izreka izpodbijane odločbe, t.j. vzorci oblek, saj pri tem ne gre za informacijo, ki bi se nahajala v obliki dokumenta oziroma dokumentarnega gradiva. V nadaljevanju je nato ugotavljal, ali je podana katera od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere lahko zavezanec dostop delno ali v celoti zavrne. Zavezanec je ugotovil, da obstajajo zadržki, saj so zahtevane informacije v dokumentaciji izbranega ponudnika označene kot poslovna skrivnost, kar skladno z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pomeni izjemo od prosto dostopnih informacij. Ker bi odločba zavezanca glede zahtevane informacije javnega značaja lahko vplivala na pravice izbranega ponudnika, je zavezanec izbranega ponudnika, zaradi ocenitve vpliva odločbe na njegove pravice in pravne koristi, z dopisom št. /896/žm z dne 19. 9. 2018, pozval, da se po določilu 43. in 44. člena ZUP vključi v postopek kot stranski udeleženec tako, da se konkretno opredeli, ali zahtevane informacije za njega morebiti predstavljajo katero izmed izjem, določeno v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. V odgovoru z dne 24. 9. 2018 je izbrani ponudnik, t.j. IVAL d.o.o., sporočil, da uveljavlja status stranskega udeleženca, saj vpogled v zahtevane informacije zanj predstavlja izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. S posredovanjem zahtevanih podatkov prosilcu bi izbranemu ponudniku nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, kar pa prosilec, kot konkurenčni ponudnik, tudi je. Ne glede na opredelitev zahtevanih podatkov za poslovno skrivnost v priglasitvi stranske udeležbe, pa je izbrani ponudnik že v sami ponudbi zahtevane podatke označil za poslovno skrivnost. Ponudbi je namreč predložil Sklep družbe o podatkih, ki štejejo za poslovno skrivnost z dne 12. 1. 2013, v katerem je eksplicitno navedeno, da IVAL d.o.o., na podlagi 39. člena ZGD-1, kot poslovno skrivnost med drugim določa tudi tehnično dokumentacijo artiklov in kompletno tehnično dokumentacijo iz naslova javnih naročil, kar pa zahtevani podatki so. Upoštevaje navedeno je tako organ ugotovil, da je izpolnjen subjektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti izbranega ponudnika. Ugotovil je tudi, da bi z razkritjem zahtevanih podatkov izbranemu ponudniku lahko nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Z razkritjem zahtevanih podatkov, t.j. tehnične dokumentacije ponujenih artiklov, bi izbrani ponudnik na trgu izgubil konkurenčno prednost (artikle bi začela ponujati tudi druga podjetja), kar bi posledično vplivalo na njegov položaj na trgu, s tem pa bi mu nastala občutna škoda (izguba poslov, izpad dohodka). Izpolnjen je torej tudi objektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti, skladno z drugim odstavkom 39. člena ZGD-1. Dejstvo, da je prosilec v svoji ponudbi pri predmetnem javnem naročilu prav tako za poslovno skrivnost označil vse dele tehnične dokumentacije, vključno z vzorci, prav tako kaže na to, kako pomemben del ponudbene dokumentacije predstavlja tehnična dokumentacija, in da bi njeno razkritje vplivalo na konkurenčni položaj podjetja na trgu. Dodal je še, da je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: DRK) že večkrat zavzela stališče, da se načelo transparentnosti javnega naročanja nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto. Vprašanje varstva podatkov pa specifično ureja 35. člen ZJN-3, ki naročnika na več mestih zavezuje, da mora določene ponudbene podatke varovati kot zaupne. Skladno s 35. členom ZJN-3 naročnik, t.j. zavezanec, ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa ZGD- 1, o čemer je zavezanec predhodno že pisal, zato se ne bo ponavljal. Ne glede na to določbo, pa so javni podatki specifikacije ponujenega blaga, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Iz navedenih določb je razvidno, da se načelo preglednosti in s tem povezano vprašanje javnosti nanaša predvsem na postopek oddaje javnega naročila kot celoto. Medtem ko ima ponudbena dokumentacija posameznih ponudnikov, ki predstavlja specifičen del celotne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila, poseben status. Zanjo namreč veljajo številne omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov, ki so v skladu z zakonom tajni. Poseben status ponudbene dokumentacije je razumljiv, saj se ponudniki v ponudbi zelo podrobno predstavijo naročniku in razkrijejo številne podatke, ki lahko za njih predstavljajo poslovno skrivnost. Čeprav so postopki oddaje javnih naročil že načeloma javni in je izbor najugodnejšega ponudnika podvržen večjemu nadzoru, kot to sicer velja za sklepanje poslov v zasebnem sektorju, so javna naročila kljub temu zasnovana na razmerju zaupanja med naročnikom in sodelujočimi ponudniki. Zato morajo imeti ponudniki zagotovilo, da lahko naročniku posredujejo katerekoli relevantne podatke, katerih razkritje bi bilo za njih lahko škodljivo, ne da bi pri tem tvegali, da jih bo naročnik posredoval nepooblaščenim tretjim osebam. Za odpiranje trga javnih naročil in zagotavljanje pogojev poštene konkurence je namreč pomembno, da naročniki ne razkrivajo tistih informacij, povezanih s postopki oddaje javnih naročil, ki bi lahko bile uporabljene za izkrivljanje konkurence. Splošno pravilo, povezano z vprašanjem zaupnosti ponudbene dokumentacije ter posledično vpogledom v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov, torej je, da je mogoče vpogled dovoliti le v tiste dele, ki ne vsebujejo zaupnih podatkov oziroma poslovnih skrivnosti, bodisi subjektivnih, bodisi objektivnih, torej takšnih, za katere je očitno, da bi nastala škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Zavezanec meni, da glede na navedeno, tehnična specifikacija blaga izbranega ponudnika, ne predstavlja javnih podatkov, kot jih določa 35. člen ZJN-3, in posledično ne predstavlja izjeme od varovanja poslovne skrivnosti, ki jo je zavezanec dolžan spoštovati.

 

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 22. 10. 2018, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kršitve pravil postopka ter nepopolne in napačne ugotovitve dejanskega stanja.

1. Zmotna uporaba materialnega prava ter nepopolne in napačne ugotovitve dejanskega stanja

Praksa DRK, na katero se v izpodbijani odločbi sklicuje organ, za odločitev v predmetni zadevi ni bistvena oziroma je nepomembna. Organ je očitno spregledal, da prosilec zahteva dostop do informacij javnega značaja na podlagi določil ZDIJZ in določbe četrtega odstavka 35. člena ZJN-3, ki določa da se po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila za vpogled v dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila uporabljala določbe ZDIJZ, in posledično praksa IP, ki kot instančni organ odloča o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja. V zvezi z določitvijo zahtevanih informacij za poslovno skrivnost s sklepom izbranega ponudnika z dne 12. 1. 2013 (subjektivna poslovna skrivnost) in možnostjo nastanka občutne škode (objektivna poslovna skrivnost), pa prosilec najprej izpostavlja, da je z uveljavitvijo ZJN-3 naloga naročnika glede presoje obstoja objektivnih poslovnih okoliščin odpadla, saj je po novem samo subjektivna poslovna skrivnost podatek, ki ga je treba varovati. ZJN-3 namreč določa, da naročnik ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi za poslovno skrivnosti družbe, kot to določa ZGD-1. Zaradi navedenega je naročnikova ugotovitev in obrazložitev o obstoju objektivnega kriterija poslovne skrivnosti za odločitev o predmetni zadevi povsem nepomembna. Ne glede na navedeno in iz previdnosti pa izpostavlja, da se zahtevane informacije nanašajo na tehnične specifikacije predmeta, ki ga je izbrani ponudnik ponudil v postopku oddaje javnega naročila. Pritožnik namreč želi v konkretnem primeru preveriti, ali ponujeno blago izbranega ponudnika v SKLOPU 1, ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije javnega naročila št. JN003421/2018 (TEHNIČNE IN KAKOVOSTNE ZAHTEVE ZA SKLOP 1), ki je med drugim določila, da morajo biti vsa delovna oblačila iz SKLOPA 1 narejena iz tkanine z minimalno natezno trdnostjo (EN ISO 13934-1:1999) 1200 N. Specifikacije ponujenega blaga so namreč na podlagi drugega odstavka 35. člena ZJN-3 v zvezi s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 vselej javne na podlagi zakona. Zahtevane informacije, tj. tehnični podatki blaga, ki ga je v postopku oddaje javnega naročila ponudil izbrani ponudnik, pa ne morejo biti opredeljeni kot poslovna skrivnost tudi iz razloga, da že pojmovno ne izpolnjujejo pogoja poslovne skrivnosti. Tovrstni podatki so med drugim javno objavljeni na spletnih straneh proizvajalcev oziroma jih je zelo enostavno pridobiti od proizvajalcev. Tovrstna tehnična dokumentacija je tudi sicer namenjena obveščanju širše javnosti o tehničnih rešitvah, ki jih podjetja ponujajo, zato že pojmovno ne izpolnjuje pogoja poslovne skrivnosti. Dejanska sestavina oziroma značilnost poslovne skrivnosti je namreč ta, da je podatek znan samo določenemu, omejenemu krogu ljudi. Podatek, ki je znan ali dostopen širšemu krogu ljudi, že po naravi stvari ne more veljati za poslovno skrivnost. To v konkretnem primeru velja še toliko bolj (a fortiori), ker ima pritožnik zanesljive in preverjene informacije o tem, da izbrani ponudnik ni proizvajalec ponujene tkanine, pač pa v svojem proizvodu uporablja tkanino drugega proizvajalca, in sicer tkanino SCALA (št. artikla 008674), proizvajalca Klopman (v nadaljevanju: tkanina SCALA). Tehnične podatke za tkanino SCALA je mogoče pridobiti bodisi na svetovnem spletu oziroma od proizvajalca tkanine oziroma njegovih zastopnikov, kar pomeni, da gre za informacije, ki jih proizvajalec oziroma njegovi zastopniki za potrebe trženja objavljajo in s tem seznanjajo širšo javnost. Iz tega razloga je potrebno zaključiti, da z razkritjem podatkov, ki so preko svetovnega spleta oziroma preko proizvajalca ali njegovih zastopnikov dostopni širšemu krogu oseb, izbranemu ponudniku ne more nastati občutna škoda v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD-1. V zvezi s tem pritožnik še izpostavlja, da ponudniki v postopku javnega naročanja niti ne morejo pričakovati, da bi se tehnične specifikacije ponujenega blaga, s katerimi se izkazuje izpolnjevanje pogojev v postopku oddaje javnega naročila, štele za njihovo poslovno skrivnost, saj bi s tem onemogočili ugotavljanje, ali ponujeno blago sploh ustreza minimalnim tehničnim zahtevam naročnika. Že zaradi dejstva, da gre za informacije, ki so dostopne širšemu krogu subjektov, zahtevane informacije ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti niti po objektivnem kriteriju. Poleg tega pa zahtevane informacije ne morejo predstavljati objektivne poslovne skrivnosti tudi iz razloga, ker informacija, iz kakšne tkanine so oblačila izbranega ponudnika, v konkretni situaciji, ko se konkurenčni ponudniki med seboj dobro poznajo in vedo kakšne materiale posamezni gospodarski subjekti uporabljajo v svojih proizvodih, ne more predstavljati konkurenčne prednosti. Pa tudi sicer informacija o tem, kateri material je vključen v proizvod izbranega ponudnika, ne more predstavljati poslovne skrivnosti, saj ne gre za poslovni ali tehnični know how (način šivanja, vrste šivov  kroj obleke ipd.), posledično pa s razkritjem te informacije izbrani ponudnik ne razkriva znanja in izkušenj, ki bi ogrozila konkurenčnost podjetja in mu povzročila občutno škodo. Prosilec opozarja, da je tudi IP pri obravnavi primerljivih dejanskih stanj že zavzel stališče, da samo dejstvo, da je določen material vključen v ponujeni proizvod ponudnika, ne razkriva njegove poslovne skrivnosti, saj ne razkriva podatka o načinu in konkretnem postopku integracije tega materiala v ponujeni proizvod. Glede na dejstvo, da izbrani ponudnik ponuja oblačila iz iste tkanine, kot pritožnik, tj. tkanine SCALA, so povsem neutemeljeni, tudi povsem splošni in pavšalni zaključki organa o tem, da bi z razkritjem tehnične dokumentacije artiklov, ponujenih s strani izbranega ponudnika, le-ta izgubil konkurenčno prednost na trgu, ker bi iste artikle lahko ponujali tudi konkurenčni ponudniki, kot je pritožnik. Pritožnik še dodaja, da dobro pozna relevantni trg in postopke javnega naročanja osebne varovalne opreme pri organu, in lahko z gotovostjo trdi, da izbrani ponudnik že najmanj pet let na teh javnih naročilih ponuja artikle iz tkanine SCALA. To tkanino je na predmetnem javnem naročilu ponudil tudi pritožnik, vendar zaradi neenakopravne obravnave ni bil izbran. Prosilec je že v zahtevi za dostop do informacije javnega značaja z dne 13. 9. 2018 poudaril, da so vsi zahtevani podatki javni že na podlagi določila tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 v povezavi z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3, ki določa, da so vselej javni naslednji podatki: specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.  Zahtevane informacije, tj. tehnična dokumentacija ponujenega blaga, pa po trdnem prepričanju pritožnika nedvomno spada med specifikacije ponujenega blaga. S tem, ko je v ZJN-3 prvič eksplicitno navedeno, da so vselej javni podatki o specifikaciji ponujenega blaga, je neizbranim ponudnikom končno omogočeno, da se prepričajo, da izbrana ponudba tehnično ustreza predmetu javnega naročila. To je bilo pritožniku v konkretnem primeru onemogočeno. Takšno ravnanje organa je v nasprotju s smislom in namenom spremembe ZJN-3. Poleg vsega navedenega pa je v konkretni zadevi bistveno, da je organ svojo odločitev sprejel na napačni pravni podlagi in je izpodbijana odločitev materialnopravno zmotna. Za odločitev v predmetni zadevi so bistvene določbe ZDIJZ, predvsem določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in praksa IP. Prosilec še posebej na tem mestu izpostavlja odločbo IP št.  090-260/2013/8 z dne 5. 3. 2014, v kateri je ta pri obravnavi identičnega oziroma v bistvenem primerljivem dejanskem stanju odločil, da se vpogled v tehnične liste oziroma specifikacije dovoli. IP je že v več svojih odločbah poudaril, da četudi je v posameznem javnem naročilu merilo za izbor ponudnika le najnižja cena, se na najugodnejšo ceno ni mogoče opreti, če ponudnik ne izpolnjuje ostalih pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Javni del ponudbe nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije (vključno s tehničnim specifikacijami predmeta) ter ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Po oceni IP za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja tako ni mogoče določiti tistih podatkov iz predloženih ponudb, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj jih je dopustno razkriti javnosti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katerim je potrebno, ne glede na izjeme določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, dopustiti dostop do informacije, če gre za podatke o porabi javnih sredstvih. Stališče, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika, ki izkazujejo zahtevane pogoje javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za porabo javnih sredstev, je potrdilo tudi že Upravno sodišče v sodbi št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010. Ker se v konkretnem primeru zahtevane informacije nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika, s katerim je bila tudi že sklenjena pogodba o izvedbi javnega naročila št. POG 2018/0552 z dne 26. 9. 2018, gre nedvomno za podatke o porabi javnih sredstev. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna oziroma dopustna. Na podlagi vsega navedenega je prosilec zaključil, da ni podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in so zahtevane informacije nedvomno informacije javnega značaja, v katere se mu mora omogočati vpogled.

2. Bistvena kršitev pravil postopka

Izpodbijana odločba tudi ne ustreza standardu obrazloženosti upravne odločbe. Organ se v obrazložitvi namreč ni opredelil do vseh navedb pritožnika v zahtevi za dostop, predvsem pa se ni opredelil do pritožnikovih navedb in sklicevanja na konkretne odločitve IP, v katerih je ta zavzel stališče, da za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja ni mogoče določiti tistih podatkov iz predloženih ponudb, ki odražajo izpolnjevanje pogojev. Obrazložitev, ki v celoti prezre in se ne opredeli do nosilnih pravnih naziranj stranke v postopku, ne ustreza kriterijem iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava)[5] in je posledično protiustavna. V zvezi s tem je Ustavno sodišče že v več odločbah zavzelo stališče, da je obrazložena odločba bistveni del poštenega postopka, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave, pri čemer je odločba obrazložena, če vsebuje nosilne, tj. bistvene razloge za svojo odločitev.[6] V zvezi z obrazložitvijo izpodbijane odločbe je še poudaril, da iz 22. člena Ustave izhaja obveznost organa kot zavezanca po ZDIJZ, da vse navedbe strank vzame na znanje, pretehta njihov pomen in se do tistih, ki so za odločitev o zadevi pomembne, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. To v skladu z ustaljeno sodno prakso velja tudi za nosilna pravna naziranja oziroma argumente stranke v postopku.[7] Ker se postopek z zahtevo za dostopu do informacij javnega značaja vodi v skladu z določbami ZUP, je organ z izdajo izpodbijane odločbe kršil določbo petega odstavka 22. člena ZDIJZ in določbo prvega odstavka 214. člena ZUP ter s tem zagrešil bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Pritožnik meni, da je organ pri izbiri najugodnejšega ponudnika in pri sklenitvi pogodbe o oddaji javnega naročila z izbranim ponudnikom ravnal nezakonito, in sicer sumi, da je izbrani ponudnik svoji ponudbi bodisi predložil tehnične liste, ki niso več aktualni bodisi je predložil tehnični list, ki ne izkazuje izpolnjevanja tehničnih zahtev predmeta javnega naročila, in je s tem prišlo do neenake obravnave ponudnikov.

Glede na navedeno prosilec predlaga IP, da IP ugodi pritožbi in odpravi izpodbijano odločbo ter sam odloči o zadevi, tako da organu naloži, da prosilcu omogoči vpogled v zahtevane informacije oziroma vrne zadevo v ponovno odločanje organu prve stopnje. Zahteva pa tudi povrnitev stroškov.

 

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. /896/žm z dne 20. 11. 2018, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumente predmetne zadeve.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in, ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

IP uvodoma ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti, kar pomeni, da so predmet presoje vsi dokumenti, dostop do katerih je organ z izpodbijano odločbo zavrnil, in sicer:

  • Tehnični list za enodelno obleko (obleka – kombinezon), ki so ga morali ponudniki predložiti v skladu s točko 1.4.3. Tehničnih in kakovostnih zahtev za sklop 1;
  • Tehnični list za dvodelno obleko (tip 1) (obleka – bluza in hlače z oprsnikom), ki so ga morali ponudniki predložiti v skladu s točko 2.4.3. Tehničnih in kakovostnih zahtev za sklop 1;
  • Tehnični list za dvodelno obleko (tip 2) (obleka – bluza in hlače na pas), ki so ga morali ponudniki predložiti v skladu s točko 3.4.3. Tehničnih in kakovostnih zahtev za sklop 1;
  • Tehnični list za Haljo (halja moška/ženska), ki so ga morali ponudniki predložiti v skladu s točko 4.4.3. Tehničnih in kakovostnih zahtev za sklop 1;
  • Tehnični list za Majico (majica delovna), ki so ga morali ponudniki predložiti v skladu s točko 8.8.3. Tehničnih in kakovostnih zahtev za sklop 1;
  • vpogled v vzorce enodelne obleke, dvodelne obleke, dvodelne obleke (tip 1), dvodelne obleke (tip 2), Haljo in majico, ki jih je predložil izbrani ponudnik.

 

V obravnavanem primeru tako ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, zato se je IP v nadaljevanju opredelil do tega, ali zahtevane informacije sodijo v njegovo delovno področje.

 

Iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja[8] izhaja, da je organ zavezanec za informacije javnega značaja kot:

- gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava (konkretno je v celoti državna last);

- nosilec javnega pooblastila, ki ni javno podjetje ali oseba javnega prava, na podlagi odločbe št. 6416-25/2014/5 z dne 16. 1. 2015, ki je bila izdana na podlagi 10. in 14. člena Zakona o meroslovju ter prvega odstavka 6. člena Pravilnika o zahtevah, postopku imenovanja, nalogah in nadzoru imenovanih oseb na področju meroslovja;

- javno podjetje kot nosilec javnega pooblastila na podlagi Energetskega zakona (v nadaljevanju: EZ-1)[9] in Akta o ustanovitvi družbe ELES.

 

V obravnavanem primeru gre torej za zavezanca, ki je zavezanec po določbah ZDIJZ na dveh pravnih podlagah, in sicer kot organ po 1. členu ZDIJZ in kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom države po 1.a členu ZDIJZ. IP je torej ugotavljal, ali so zahtevane informacije nastale v zvezi z delovnim področjem organa ali poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom države.

 

Ker ZDIJZ v osmem odstavku 1.a člena določa, da se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona, kot tudi po drugem odstavku 1.a člena, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, se je IP najprej opredelil do tega, ali se zahtevani dokumenti nanašajo na delovno področje organa po 4. členu ZDIJZ.

 

IP je najprej vpogledal v določbe Akta o ustanovitvi družbe ELES d.o.o., sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja (v nadaljevanju. Akt)[10], iz katerega izhaja, da je glavna dejavnost organa prenos električne energije, ki je obvezna gospodarska javna služba in se izvaja na način, kot ga določajo EZ-1, Uredba o podelitvi koncesije in načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosa električne energije (v nadaljevanju: Uredba)[11], koncesijska pogodba št. 1 za opravljanje gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosa električne energije št. 2430-16-388006 z dne 21. 9. 2016 in ta akt. Druge dejavnosti, ki so določene v Aktu, so dopolnilne dejavnosti, ki pripomorejo k uresničevanju glavne dejavnosti, so:

 »- gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb,

- gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacijo,

- gradnja drugih objektov nizke gradnje,

- inštaliranje električnih napeljav in naprav,

- drugo inštaliranje pri gradnjah,

- izdajanje revij in periodika,

- telekomunikacijske dejavnosti po vodih,

- brezžične telekomunikacijske dejavnosti,

- satelitske telekomunikacijske dejavnosti,

- druga telekomunikacijske dejavnosti,

- dejavnost holdingov,

- druge nerazvrščene dejavnosti finančnih storitev (razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov),

- oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin,

- tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje,

- tehnično preizkušanje in analiziranje,

- raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije,

- nadzorovanje delovanja varovalnih sistemov.«.

 

Nadalje je IP vpogledal v posamezne določbe Uredbe, ki ureja način izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosa električne energije. Na podlagi 4. člena Uredbe vključuje gospodarska javna služba dejavnosti sistemskega operaterja:

  • »varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje prenosnega sistema;
  • razvoj sistema ob upoštevanju predvidenih potreb uporabnikov sistema, zahtev varnega in zanesljivega obratovanja sistema ter usmeritev razvojnega načrta sistemskega operaterja iz Energetskega zakona;
  • zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti prenosnega sistema, tako da ta omogoča razumne zahteve za priključitev na sistem in za prenos energije;
  • odločanje o priključitvi uporabnikov na sistem;
  • upravljanje pretokov električne energije v prenosnem sistemu in zagotavljanje sistemskih storitev;
  • izravnavo odstopanj odjema, oddaje in čezmejnih prenosov v sistemu;
  • sporočanje informacij, potrebnih za zagotovitev varnega in učinkovitega obratovanja, usklajenega razvoja in skladnega delovanja povezanih sistemov, drugemu operaterju;
  • zagotavljanje podatkov, potrebnih za učinkovito sklepanje pogodb o dobavi, in uveljavljanje pravice do priključitve, uporabnikom sistema in dobaviteljem;
  • nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov sistema in dobaviteljev;
  • napoved porabe elektrike in potrebnih energetskih virov z uporabo metode celovitega načrtovanja ob upoštevanju varčevalnih ukrepov pri uporabnikih sistema;
  • pobiranje plačil za prezasedenost in plačil v mehanizmu nadomestil med upravljavci prenosnih sistemov v skladu s 13. členom Uredbe (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 (UL L št. 211 z dne 14. 8. 2009, str. 15);
  • nakup elektrike za pokritje izgub v prenosnem sistemu in nakup sistemskih storitev v prenosnem sistemu po preglednih, nediskriminatornih in tržno zasnovanih postopkih;
  • zagotavljanje kakovosti oskrbe v skladu z minimalnimi standardi.«.

 

IP nadalje ugotavlja, da se s koncesijo, ki je praviloma dolgoročnejše razmerje, koncesionarju, ki je običajno zasebnopravni subjekt, podeli posamezna pravica, ki je sicer pridržana državi ali lokalni skupnosti (koncendentu). To razmerje pa temelji na s strani koncedenta enostransko določenih pogojev (tudi določanje plačil je v pristojnosti koncedenta), ki izhajajo iz koncesijskega akta. Koncesionar s strani koncedenta ne dobi celotnega direktnega plačila za izvajanje koncesijske storitve, ampak praviloma sam nosi pretežni del ekonomskega oziroma poslovnega rizika, povezanega z izvajanjem koncesijske storitve, in tako tudi tvega, da bodo naložbe in stroški, ki nastanejo pri izvajanju koncesijske storitve, visoki, dobiček pa manjši. Ekonomske koristi, ki jih koncesionar doseže z upravljanjem oziroma izkoriščanjem posamezne s koncesijo podeljene posebne ali izključne pravice, so v veliki meri odvisne od njegove podjetnosti, doseženih ugodnih pogojev dobave sredstev za izvajanje koncesije in racionalizacije drugih stroškov (čim nižji so, tem večji je dobiček) ipd., ki z javnim nadzorom samega opravljanja javne službe nimajo posebne povezave, razen če bi se v kakšni zvezi izrazili v spremembi koncesijskega razmerja oziroma izvajanju javnih nalog (npr. z zmanjšanjem kvalitete ali s povišanjem cene storitve javne službe).

 

IP je vpogledal tudi v določbe 10. in 14. člena Zakona o meroslovju[12] in Pravilnika o zahtevah, postopku imenovanja, nalogah in nadzoru imenovanih oseb na področju meroslovja (v nadaljevanju: Pravilnik)[13]. Organ izvaja overitve skladno z odločbo o imenovanju, izdano s strani Urada Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljevanju: Urad).[14] Kontrolni laboratorij organa tako izvaja kontrole in overitve števcev električne energije za matično organizacijo in tudi za zunanje stranke. Tehnični obseg kontrolnega laboratorija je kontrola števcev električne energije. Kontrolni laboratorij izvaja prve, redne in izredne kontrole za naslednje vrste števcev:

  • statični števci delovne električne energije točnostnih razredov 0,2 S in 0,5 S;
  • statični števci jalove električne energije točnostnih razredov 2 in 3.

Obseg imenovanje je v skladu s Pravilnikom objavljen na spletnih straneh Urada.[15] Ob tem IP še navaja, da gre pri javnem pooblastilu za prenos opravljanja upravnih nalog na zasebni subjekt.

 

Upoštevaje navedeno je tako IP ugotovil, da se dokumentacija, ki je predmet zahteve v obravnavanem primeru in jo je organ posredoval IP, ne nanaša na nobeno od dejavnosti, ki jih organ opravlja v okviru opravljanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja, in prav tako ne na naloge, ki jih opravlja na podlagi javnega pooblastila. Povedano drugače, po mnenju IP zahtevani dokumenti ne izpolnjujejo vseh pogojev za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, ker ne sodijo v delovno področje organa.

 

V tej zvezi IP opozarja na stališče Vrhovnega sodišča RS v sodbi, opr. št. I Up 122/2006 in v sodbi št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012 (točka 12). Po stališču sodišča je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanj teh nalog v okviru upravne ali druge javno-pravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javno-pravnega režima izhajajo. Tako je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V nasprotnem primeru ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ.

 

Iz sodne prakse torej izhaja nujnost konkretne povezave med zahtevanimi informacijami in opravljanjem javnih nalog in pooblastil, kar dodatno utemeljuje odločitev IP v obravnavani zadevi. Takšna interpretacija ZDIJZ je tudi skladna z namenom omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, ki je v nadzoru javnosti nad organi oblasti, izvajalci javne službe in drugimi nosilci javnih funkcij glede njihovega izvrševanja javnih nalog oziroma glede njihovega izvrševanja javnih funkcij, za izvajanje tega nadzora pa javnost ne potrebuje in tudi ni upravičena do informacij, ki s tem niso povezane. Gre torej za vprašanje, ki je v sodni praksi že rešeno. Ker je organ kot zavezanec po 1. členu ZDIJZ zavezan v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javnopravnih nalog, med slednje pa po mnenju IP ne sodijo informacije povezane z delovnimi oblačili, je IP posledično zaključil, da ne gre za informacije javnega značaja. Eden od treh pogojev iz 4. člena ZDIJZ (tj. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa) namreč ni izpolnjen.

 

V obravnavani zadevi tudi ni razvidno, niti ni tega izkazal prosilec, da bi zahtevani podatki o delovnih oblačilih kakorkoli vplivali na samo izvajanje javne službe ali da bi povzročili kakršnokoli spremembo koncesijskih pogojev oziroma vplivali na izvajanje nalog javnega pooblastila. Iz predhodno navedenih predpisov in aktov tudi ne izhaja, da dobava predmetnega blaga neposredno ali avtomatično vpliva na opravljanje oziroma predvsem na ceno storitev v okviru predmetne javne službe oziroma javnega pooblastila.

 

Zahtevane informacije po mnenju IP ne kažejo nobenega dejstva ali okoliščine v zvezi z izvrševanjem gospodarske javne službe oziroma javnega pooblastila, ki ga izvaja organ, zato ne spadajo v njegovo delovno področje v delu izvajanja gospodarske javne službe oziroma javnega pooblastila, kar torej pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ.

 

IP je tako v nadaljevanju ugotavljal še, ali zahtevani dokumenti ustrezajo definiciji informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. Organ je namreč zavezanec po ZDIJZ tudi kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom po 1.a členu ZDIJZ.

 

V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja na podlagi prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ:

  • informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;
  • informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ pa je informacija javnega značaja pri poslovnih subjektih tudi informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka tega člena oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, op. IP), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

 

Ker v obravnavani zadevi zahtevani dokumenti ne predstavljajo osnovnih podatkov o sklenjenem pravnem poslu oziroma izdatku zavezanca, ne gre za informacijo javnega značaja v smislu prve alineje prvega odstavka 4.a člena. Glede na to, da ne gre za informacijo javnega značaja po  prvem odstavku 4.a člena ZDIJZ, tudi ni podlage za presojo IP na podlagi drugega odstavka istega člena.

 

IP ob tem še pojasnjuje, da je ZDIJZ obveznosti »novih zavezancev« določil ožje in zgolj za taksativno naštete dokumente, in ne za vse dokumente, s katerimi poslovni subjekt razpolaga, kot to velja za organe po 1. členu ZDIJZ. Izhajajoč iz navedenega sklicevanje prosilca na odločbo IP št. 090-260/2013/8 z dne 5. 3. 2014 v konkretnem primeru ni relevantno. Kot že navedeno, je IP namreč ugotovil, da v obravnavanem primeru zahtevana dokumentacija ne spada med informacije, povezane z opravljanjem javne službe oziroma v okvir izvajanja javnega pooblastila organa in obenem ne gre za informacijo javnega značaja poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Povedano drugače, v obravnavanem primeru ni izpolnjen že pogoj, da zahtevana informacija spada v delovno področje organa, medtem ko v zadevi, o kateri je IP odločil z odločbo št. 090-260/2013/8 z dne 5. 3. 2014, to ni bilo sporno (zahtevane informacije so izvirale iz delovnega področja organa).

 

Upoštevaje vse navedeno se tako IP do določb ZJN-3 in 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni posebej opredeljeval, ker za presojo v tej pritožbeni zadevi niso relevantne. Ob tem IP opozarja, da se statusa zavezanca po ZDIJZ in po ZJN-3 nujno ne »prekrivata«. Povedano drugače, dejstvo, da je posamezni subjekt postopal po ZJN-3, še ne pomeni, da so vse informacije, ki so nastale v postopku javnega naročanja, informacije javnega značaja po ZDIJZ.

 

Glede pritožbenih navedb prosilca, da je organ bistveno kršil pravila postopka, ker se ni opredelil do vseh pravnih naziranj prosilca, pa IP navaja, da se je organ po oceni IP opredelil do svoje odločitve v zadostni meri, ne glede na to, da se ni opredelil do vseh pritožbenih navedb prosilca. Povedano drugače, po oceni IP v obravnavanem primeru izpodbijana odločba ni tako pomanjkljiva, da se je ne bi dalo preizkusiti, in bi jo bilo treba zaradi absolutno bistvene kršitve pravil postopka odpraviti. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je namreč razvidno, katera pravno pomembna dejstva je organ vzel kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprl. Opredelil se je namreč do določb 2. točke prvega odstavka 6. člen ZDIJZ in ZJN-3, na podlagi katerih je svojo utemeljitev argumentiral tudi prosilec.

 

V zvezi z navedbami prosilca o razlogih, zaradi katerih potrebuje zahtevane podatke, pa IP navaja, da je v postopkih po ZDIJZ bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status prosilca. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar izhaja že iz izpodbijane odločbe.

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilca prav tako ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilke, tako da prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Zato je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter , univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18

[2] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17.

[3] Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

[4] Npr. odločbe IP št. 090-133/2014, št. 090-260/2013/5 in št. 090-223/2012/10.

[5] Uradni list št., 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99 in 75/16 – UZ70a.

[6] Odločba Ustavnega sodišča št. Up-52/03 z dne 27. 10. 2005.

[7] Prim. sklep VSRS št. II Ips 176/2017 z dne 17. 10. 2017 in sodba VSL št. I Cpg 1102/2010 z dne 7. 12. 2010.

[8] Objavljenega na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

[9] Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15.

[10] Javno dostopen na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, in sicer v Poslovnem registru Slovenije pod »Uradne objave o poslovnem subjektu«.

[11] Uradni list RS, št. 46/15.

[12] Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo.

[13] Uradni list RS, št. 131/04, 71/06, 64/08 in 27/17.

[14] www.eles.si/kontrolni-laboratorij

[15] www.mirs-info.si