Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 14.05.2014
Naslov: RAFI d.o.o. - Agencija za javnopravne evidence in storitve
Številka: 090-24/2014/8
Kategorija: Ponovna uporaba
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:
Prosilec je za ponovno uporabo v pridobitne namene zahteval izbor podatkov vseh poslovnih subjektov iz registra transakcijskih računov, z zagotovljenimi dnevnimi spremembami. Organ je zahtevi ugodil, zaračunal nadomestilo za ponovno uporabo in določil pogoje ponovne uporabe. Prosilec je v pritožbenem postopku izpodbijal nadomestilo ponovne uporabe in postavljene pogoje. Pooblaščenec je ugotovil, da določbe tretjega odstavka 34.a člena ZDIJZ ni mogoče uporabiti, saj z brezplačnim vpogledom v aplikacijo eRTR uporabnik ne dobi celotne baze ter periodičnih sprememb, kot to zahteva prosilec, ampak zgolj vpogled v podatke oz. izpis posameznega poslovnega subjekta glede na iskalni pogoj. Organ je tako utemeljeno zaračunal nadomestilo za ponovno uporabo v pridobitne namene, neupravičeno pa DDV, saj organ v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDDV-1 v tem primeru ne šteje za davčnega zavezanca. Pooblaščenec je še ugotovil, da je organ pogoje ponovne uporabe določil v skladu s 26. členom Uredbe.

ODLOČBA:
Številka: 090-24/2014/8
Datum: 14. 5. 2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2 in 23/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi podjetja RAFI  d.o.o., Šarhova ulica 7, 2000 Maribor, ki ga zastopa direktor ……….. (v nadaljevanju prosilec) zoper akte Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Tržaška cesta 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), odločbo št. 405-96/13-2 z dne 12. 12. 2013, dopolnilno odločbo št. 405-96/13-9 z dne 31. 1. 2014 in račun št. 13206838 z dne 17. 12. 2013 v zadevi odobritve ponovne uporabe informacij javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca zoper 2. točko izreka odločbe Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve št. 405-96/13-2 z dne 12. 12. 2013 se delno ugodi in se ta odpravi v delu, ki se nanaša na 22-odstotni davek na dodano vrednost.

2.    Pritožbi prosilca zoper račun Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve št. 13206838 z dne 17. 12. 2013 se ugodi in se ta odpravi.

3.    V preostalem delu se pritožba zavrne.

4.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Organ je dne 4. 12. 2013 prejel zahtevo prosilca za ponovno uporabo informacij javnega značaja, v kateri je prosilec zahteval izbor podatkov vseh poslovnih subjektov iz registra transakcijskih računov (v nadaljevanju RTR) v XML formatu, z zagotovljenimi dnevnimi spremembami. Kot namen ponovne uporabe v pridobitne namene za uporabo v lastnih poslovnih procesih je navedel interne računalniške aplikacije, za uporabo v proizvodu ali storitvi pa računalniške aplikacije.  

Organ je prosilca še istega dne pozval na dopolnitev, da natančneje navede namen uporabe. Prosilec je odgovoril, da glede na to, da gre za težavo s poimenovanjem »interne računalniške aplikacije«, ne vidi problema, ki bi lahko kršil prepoved distribuiranja zbirke v celoti tretjim osebam, saj se bo ta del uporabljal interno v podjetju. Prav tako zaradi poslovnih skrivnosti in seveda varnosti trenutno ne more obrazložiti več kot to, da gre za CRM-je in CMS-je. Kontrola s strani pristojnega inšpektorja bo seveda možna po podpisu pogodbe in zagotovilom poslovne tajnosti.

Organ je dne 12. 12. 2013 izdal odločbo št. 405-96/13-2, s katero je zahtevi za ponovno uporabo podatkov o vseh poslovnih subjektih iz RTR, z zagotovljenimi dnevnimi spremembami, ki jih bo naročnik uporabil v internih računalniških aplikacijah za uporabo v procesih CRM in CMS, ugodil. Prosilcu je po 4. členu Cenika nadomestil stroškov za ponovno uporabo informacij javnega značaja poslovnih subjektov iz registra transakcijskih računov (v nadaljevanju cenik) zaračunal nadomestilo, v višini 265,20 EUR, povečano za 22-odstotni davek na dodano vrednost. Rok plačila je 8 dni po izstavitvi računa. Kot pogoj je določil, da mora prosilec pridobljene informacije uporabljati skladno s predpisi,  podatkov ne sme spreminjati in jih posredovati drugim uporabnikom za nadaljnjo ponovno uporabo. Podatke lahko obdela in te obdelane podatke lahko javno objavlja in posreduje drugim uporabnikom le v okviru lastne storitve ob navedbi vira podatkov:  »AJPES – register transakcijskih računov«.

Prosilec se je zoper odločbo št. 405-96/13-2 in račun št. 13206838 pravočasno pritožil, saj informacija, ki jo je dobil, ni informacija, ki jo je naročil. Naročilo je bilo RTR vseh subjektov z dnevnimi spremembami za uporabo v lastnih poslovnih procesih - interne računalniške aplikacije in za uporabo v proizvodu ali storitvi – računalniške aplikacije. Po 1. točki odločbe št. 405-96/13-2 se ugodi le internim aplikacijam, prav tako se s tem izničuje 4. točka odločbe, kar seveda ne zadovolji njegovega naročila. Zakonska podlaga je četrti odstavek 25. člena ZDIJZ. Prosilec zahteva dobropis računa v 100% vrednosti. Prav tako ugovarja 2. točki odločbe in računu, saj je izračunana višina nadomestila neupravičena. Po 1. postavki računa je bilo zaračunana storitev s šifro 911512 v znesku 265.20 EUR, povečano za 22-odstotni davek, kar je v nasprotju s tretjim odstavkom 34.a člena ZDIJZ, saj organ informacije o transakcijskih računov v splet posreduje brezplačno preko aplikacije eRTR na spletnem portalu organa.

Organ je prosilca pozval na dopolnitev in navedel, da je po prejemu pritožbe zoper odločbo št. 405-96/13-2 in  ponovnem pregledu naročila ugotovil, da je prosilec v naročilu navedel dva namena ponovne uporabe v pridobitne namene, in sicer za uporabo v lastnih poslovnih procesih in za uporabo v proizvodu ali storitvi. Na podlagi navedenega je prosilca pozval, da posreduje dopolnitev naročila za uporabo podatkov RTR, v katerem bo dopolnjen namen uporabe podatkov za uporabo v proizvodu ali storitvi. Namen mora vsebovati podatke o tem, v katerih računalniških aplikacijah bo uporabil podatke RTR. Na podlagi dopolnitve, bo organ izdal nadomestno odločbo.

Prosilec je v roku dopolnil in navedel, da kot je opozoril že v prvi dopolnitvi, zaradi poslovnih skrivnosti ne more izdati imen ali, katerih koli drugih informacij, ki bi razkrivale, za katere aplikacije gre. Vse aplikacije so v fazi načrtovanja ali implementacije, zato tudi še ni možen pregled javnega dostopa do podatkov. Prav tako je opozoril, da je po 17. členu ZDIJZ potrebna opredelitev le o pridobitnem oziroma nepridobitnem namenu, le to pa je že bilo opredeljeno v samem zahtevku.

Z dopolnilno odločbo št. 405-96/13-9 z dne 31. 1. 2014 je organ odločil o pritožbi zoper 1. točko izreka odločbe št. 405-96/13-2 z dne 12. 12. 2013 in odločil, da se odločba št. 405-96/13-2 z dne 12. 12. 2013 v 1. točki izreka dopolni tako, da se ugodi tudi zahtevi za ponovno uporabo podatkov v proizvodu ali storitvi - računalniške aplikacije.

Zoper dopolnilno odločbo se je prosilec pritožil in navedel, da organ ni odločil o opozorilu iz dopolnitve z dne 15. 1. 2014, ki razlaga opredelitev rabe le kot pridobitno oz. nepridobitno, medtem ko dopolnilna odločba še naprej specifično omejuje uporabo podatkov. Prosilec zahteva odpravo specifičnih omejitev in zahteva omejitev le na pridobitno dejavnost. 

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Za razjasnitev dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 8. 4. 2014 pri organu odpravil ogled in camera.

Pritožba je delno utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka so cena za ponovno uporabo (2. točka izreka odločbe št. 405-96/13-2 z dne 12. 12. 2013 in račun št. 13206838 z dne 17. 12. 2013) ter določitev pogojev ponovne uporabe (4. točka izreka odločbe št. 405-96/13-2 z dne 12. 12. 2013). Prosilec se v pritožbi zoper dopolnilno odločbo št. 405-96/13-9 z dne 31. 1. 2014 pritožuje, da organ z dopolnilno odločbo ni odpravil specifičnih pogojev, ki so opredeljeni v 4. točki odločbe št. 405-96/13-2 z dne 12. 12. 2013. Glede na navedeno se torej pritožba zoper dopolnilno odločbo vsebinsko nanaša na 4. točko odločbe št. 405-96/13-2 z dne 12. 12. 2013.  

Uvodoma se Pooblaščenec opredeljuje do pravnega pouka v odločbi št. 405-96/13-2 z dne 12. 12. 2013, kjer je organ zapisal, da zoper to odločbo v skladu z določbami 27. člena ZDIJZ, pritožba ni dovoljena. Takšen pravni pouk je napačen. Namreč 27. člen ZDIJZ daje prosilcem pravico do pritožbe. V konkretnem primeru je organ za ponovno uporabo zaračunal ceno in določil druge pogoje, zato je v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZDIJZ izdal pisno odločbo, zoper katero je pritožba dovoljena. Organ bi v skladu z drugim odstavkom 215. člena ZUP v pravnem pouku moral zapisati, da je zoper odločbo dovoljena pritožba in navesti, na koga se stranka lahko pritoži, pri kom in v katerem roku vloži pritožbo in koliko znaša zanjo taksa ter da lahko poda pritožbo tudi na zapisnik pri organu, ki je odločbo izdal. Organ, pri katerem je potrebno vložiti pritožbo, mora biti naveden s polnim imenom in naslovom.

Pojem ponovne uporabe informacije javnega značaja določa tretji odstavek 4. člena ZDIJZ. Ponovna uporaba informacij javnega značaja po tej določbi pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene, razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Ključno za ponovno uporabo informacij je, da organi javnega sektorja informacije primarno zbirajo za izvrševanje svojih javnih nalog, že zbrane informacije pa lahko posredujejo prosilcem za nadaljnjo uporabo v pridobitne ali nepridobitne namene. Razlikovanje med pridobitnim in nepridobitnim namenom ne vpliva na to, ali je šteti posamezno uporabo informacije javnega značaja za ponovno uporabo. Ta razlika dobi pomen samo ob vprašanju, ali sme organ zaračunati ceno za ponovno uporabo.

Prosilec je v skladu s 25.a členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba) v zahtevi ponovno uporabo informacij javnega značaja opredelil v pridobitne namen. Javni sektor, konkretneje vsak posamezen organ, ima po določilu prvega odstavka 34.a člena ZDIJZ pravico, da ponovno uporabo v pridobitne namene zaračuna ceno, razen v primeru uporabe z namenom informiranja, zagotavljanja svobode izražanja, kulture in umetnosti in uporabe informacij s strani medijev. V 25.b členu Uredba še določa, da kadar organ prosilcu zaračuna ceno ponovne uporabe, lahko od prosilca zahteva vnaprejšnje plačilo odmerjene cene in posreduje informacije javnega značaja za ponovno uporabo na podlagi dokazila o plačilu odmerjene cene in morebitnih materialnih stroškov za posredovanje informacij. Določba tretjega odstavka 34.a člena ZDIJZ določa, da organ ne zaračuna ponovne uporabe informacij, če jih v svetovni splet posreduje brezplačno.

Prosilec se je skliceval na določbo tretjega odstavka 34. a člena ZDIJZ, zato je bilo treba ugotoviti, ali organ zahtevane informacije posreduje v svetovni splet brezplačno. Ker je določba tretjega odstavka 34. člena ZDIJZ pomensko kratka in ker tako široko področje, kot je posredovanje informacij v svetovni splet, zajema v enem samem stavku, je potrebno namen zakonodajalca iskati s pomočjo teleološke razlage. Določba namreč z enim stavkom zasleduje več namenov. Nedvomno je namen zakonodajalca, tako prosilcem kot tudi organom, olajšati delo pri ponovni uporabi informacij ter njeni tehnični izvedbi, kadar se je organ že sicer odločil informacije v splet v celoti posredovati brezplačno, tako za pridobitno kot za nepridobitno uporabo. Organ lahko iste informacije prosilcem za pridobiten namen zaračuna, za nepridobiten namen pa jih mora omogočiti brezplačno. Organi se lahko odločajo, da del informacij prek interneta uporabnikom brezplačno ponudijo v okrnjeni obliki, lahko se odločijo za časovno ali količinsko omejen dostop, ponudijo lahko brezplačen vzorec sicer plačljivih informacij, uporabijo lahko programske funkcije, ki onemogočijo pridobitno uporabo (na primer preprečitev nadaljnje obdelave) ali kateri drug tehnični način diferenciranja. Namen zakona je organu dopustiti, da se glede odplačnosti odloči sam, zato organu samemu prepušča opredelitev tehničnih in izvedbenih pogojev same diferenciacije. Organ lahko torej, prav z namenom ločitve pridobitnih in nepridobitnih uporabnikov, informacije v splet posreduje brezplačno le omejeno.

Prosilec je zahteval izbor podatkov vseh poslovnih subjektov iz RTR v XML formatu, z zagotovljenimi dnevnimi spremembami. Organ na svoji spletni strani registriranim uporabnikom spletnega portala zagotavlja brezplačne vpoglede v javne podatke o transakcijskih računih poslovnih subjektov prek aplikacije eRTR. Uporabniki na podlagi vnosa iskalnih pogojev lahko pridobijo podatke o transakcijskih računih posameznega poslovnega subjekta.

Pooblaščenec je ugotovil in tako je pojasnil tudi organ na ogledu in camera, da podatke o transakcijskih računih poslovnih subjektov posreduje v svetovni splet brezplačno na način, da skladno z namenom vodenja RTR, opredeljenim v 145. členu Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09 in 34/10, 9/11 in 32/12; v nadaljevanju ZPlaSS), omogoča posamezen dostop do podatkov transakcijskih računov posameznih poslovnih subjektov prek posebne spletne aplikacije. Izvedbene zmogljivosti organa na eni strani in uporabnikov podatkov na drugi strani, ne omogočajo neomejenega brezplačnega dostopa do celotne zbirke podatkov RTR prek svetovnega spleta. Zato organ omogoča dostop do celotne zbirke RTR s ponudbo posebnih storitev, ki so prilagojene potrebam posameznih vrst prosilcev v pridobitni (komercialni) ali nepridobitni (nekomercialni) namen. S tem namenom organ za uporabnike podatkov RTR, ki ga vodi, podatke pripravlja tudi v XML datotekah. Podatki v XML datotekah so torej namenjeni uporabnikom, ki jim posamični vpogled v podatke RTR prek aplikacije eRTR ne zadostuje in bi radi podatke o transakcijskih računih in njihovih imetnikih masovno vključili v lastne informacijske sisteme.

Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da v konkretnem primeru določbe tretjega odstavka 34.a člena ZDIJZ ni mogoče uporabiti. Prosilec je namreč zahteval prevzem podatkov vseh poslovnih subjektov z zagotovljenimi dnevnimi spremembami v XML datotekah, ki jih organ posebej pripravlja za uporabnike, ki jim posamični vpogled v podatke RTR prek spletne aplikacije eRTR ne zadostuje. Z brezplačnim vpogledom v  aplikacijo eRTR uporabnik namreč ne dobi celotne baze ter periodičnih sprememb, kot to zahteva prosilec, ampak zgolj vpogled v podatke oz. izpis posameznega poslovnega subjekta glede na iskalni pogoj. Med obema načinoma dostopa tako obstoji bistvena kakovostna in količinska razlika.

Organ ima sprejet cenik, na podlagi katerega zaračunava nadomestilo stroškov za ponovno uporabo informacij javnega značaja poslovnih subjektov iz registra transakcijskih računov in je objavljen na spretni strani organa. V 4. členu cenika je določeno nadomestilo za prevzem podatkov vseh poslovnih subjektov z zagotovljenimi dnevnimi spremembami v višini 265,20 EUR brez DDV. Glede na navedeno je organ pravilno in utemeljeno zaračunal nadomestilo za ponovno uporabo v višini 265,20 EUR.

Pooblaščenec pa je ugotovil, da je organ prosilcu neupravičeno zaračunal DDV po stopnji 22%, kot to izhaja iz 2. točke izreka odločbe št. 405-96/13-2 z dne 12. 12. 2013 in računa št. 13206838 z dne 17. 12. 2013. V skladu s petim odstavkom 5. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF in 83/2012; v nadaljevanju ZDDV-1) je strošek oproščen plačila davka na dodano vrednost, saj se organ, kot oseba javnega prava, ne šteje za davčnega zavezanca v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravlja kot organ oblasti, če pobira takse, prispevke in druge dajatve ter plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami. Prosilec torej ni dolžan plačati DDV.
 
Pooblaščenec je pritožbi prosilca zoper 2. točko izreka odločbe št. 405-96/13-2 z dne 12. 12. 2013 in račun št. 13206838 z dne 17. 12. 2013 zato delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil 2. točko izreka odločbe št. 405-96/13-2 z dne 12. 12. 2013 v delu, ki se nanaša na 22% DDV, račun št. 13206838 z dne 17. 12. 2013 pa v celoti. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da prosilec v konkretnem primeru ni dolžan poravnati davka na dodano vrednost, temveč samo nadomestilo za ponovno uporabo v višini 265,20 EUR.

Prosilec se pritožuje tudi zoper pogoje ponovne uporabe. V konkretnem primeru je organ v 4. točki izreka odločbe št. 405-96/13-2 z dne 12. 12. 2013 kot pogoje določil, da mora prosilec pridobljene informacije uporabljati skladno s predpisi, podatkov ne sme spreminjati in jih posredovati drugim uporabnikom za nadaljnjo ponovno uporabo. Podatke lahko obdela in te obdelane podatke lahko javno objavlja in posreduje drugim uporabnikom le v okviru lastne storitve ob navedbi vira podatkov:  »AJPES – register transakcijskih računov«. Iz obrazložitve še izhaja, da v primeru, da prosilec objavlja ali posreduje podatke RTR v okviru lastne storitve, mora biti uporabniški vmesnik narejen tako, da ne omogoča izvoza celotne ali delne baze, ampak se uporabniku prikažejo podatki ali omogoči prevzem podatkov le za posameznega imetnika transakcijskega računa, ki je poslovni subjekt in, ki ustreza njegovi poizvedbi.

Glede na določbo tretjega odstavka 22. člena ZDIJZ in 26. člena Uredbe v povezavi z definicijo ponovne uporabe, kot izhaja iz tretjega odstavka 4. člena ZDIJZ, je bistveni element ponovne uporabe pogoj ponovne uporabe. Za prosilca je namreč pomembno, kakšne pogoje za ponovno uporabo bo organ določil, saj je od njih odvisno, ali bo prosilec informacije javnega značaja sploh lahko ponovno uporabil  na način, kot si je zamislil in kot želi. Če organ namreč prosilcu določi pogoje, ki prosilcu onemogočajo ponovno uporabo informacij javnega značaja na način, kot jih ima namen uporabiti prosilec, so takšne informacije za prosilca lahko neuporabne z vidika ponovne uporabe.

Pooblaščenec je ugotovil, da organ ni navedel predpisov, v skladu s katerimi mora prosilec uporabljati pridobljene informacije. ZPlaSS v drugem odstavku 144. člena določa nabor podatkov, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov in sicer podatkov o imetniku transakcijskega računa in podatkov o transakcijskem računu. 12. člen Akta o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov (Uradni list RS, št. 49/10 in 27/11) določa, da organ zagotavlja brezplačni vpogled v podatke o posameznem poslovnem subjektu v RTR na svoji spletni strani. Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je preko aplikacije e-RTR mogoče iskanje po enem izmed naslednjih ključev: matični številki, šifri proračunskega uporabnika, davčni številki, številki transakcijskega računa, nazivu poslovnega subjekta/računa, ulici in hišni številki, naselju, poštni številki, pošti in občini. Iskalnik torej poišče vse poslovne subjekte, ki ustrezajo iskalnemu pogoju (npr. če se kot iskalni pogoj vpiše določena občina, se izpiše zapis vseh poslovnih subjektov, ki ustrezajo iskalnemu pogoju občine – če je poslovnih subjektov več kot 500, izpis vsebuje samo prvih 500 poslovnih subjektov).

V prvem odstavku 7. člena cenika je organ zapisal, da prosilec tretjim osebam ne sme posredovati kopij izvirne podatkovne zbirke ali jim v svojih proizvodih in storitvah omogočiti izvoza celotnih ali delnih podatkovnih zbirk, če to ni določeno v odločbi ali dogovoru. Pri uporabi podatkov iz tega cenika za nadaljnjo uporabo morajo prosilci in nadaljnji uporabniki zagotoviti objavo vira podatkov »AJPES-RTR«.

V konkretnem primeru je treba ugotoviti, ali so v 4. točki izreka odločbe št. 405-96/13-2 z dne 12. 12. 2013 postavljeni pogoji v skladu s 26. členom Uredbe. Uredba v prvem odstavku 26. člena sicer določa navedbo vira podatkov v obsegu »Javne informacije Slovenije« in naziv organa, vendar drugi odstavek organu omogoča določiti dodatne pogoje. Pooblaščenec tako meni, da navedba vira podatkov v obliki »AJPES– register transakcijskih računov« zaradi pravilnosti in pravilnega razumevanja informacij javnega značaja ni sporna. Prav tako so ostali določeni pogoji, da mora prosilec pridobljene informacije uporabljati skladno s predpisi, da podatkov ne sme spreminjati in jih posredovati drugim uporabnikom za nadaljnjo ponovno uporabo ter da podatke lahko obdela in te obdelane podatke javno objavlja in posreduje drugim uporabnikom le v okviru lastne storitve, določeni v okviru drugega odstavka 26. člena Uredbe. Povedano drugače, s strani organa določeni pogoji so smiselni, utemeljeni in potrebni:
– zaradi zagotavljanja ažurnosti in pravilnosti informacije javnega značaja;
– za pravilno razumevanje informacije javnega značaja;
– zaradi zagotavljanja povratnih informacij uporabnikom oziroma organu;
– zaradi izvajanja uradnih postopkov ali javnih nalog, v katerih namen so bile ustvarjene informacije javnega značaja.

Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je 4. točka izreka odločbe št. 405-96/13-2 z dne 12. 12. 2013 pravilna in na zakonu utemeljena (tretji odstavek 22. člena ZDIJZ v povezavi z drugim odstavkom 26. člena Uredbe), pritožba pa neutemeljena in se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                             
Monika Voga, univ.dipl.prav.,                                 
Svetovalka pri Informacijskem                                                                         
pooblaščencu                      


Informacijski pooblaščenec          
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka