Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 28.06.2006
Naslov: Prosilka zoper Zdravstveni dom Koper
Številka: 0900-218/2006/5
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


Datum: 28.06.06
Šifra:  0900-218/2006/5

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja  (Uradni list RS, št. 24/03, s spremembami, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, v nadaljevanju ZInfP) in 3. odst. 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………….. (v nadaljevanju prosilka), z dne 15.05.2006, zoper molk Zdravstvenega doma Koper, Dellavallejeva ul. 3, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve informacij javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:


1. Pritožba zaradi molka se zavrne.
2. Zahteva prosilke se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:


Prosilka je dne 09.01.2006 in 03.04.2006 na organ naslovila zahtevo, s katero je zahtevala fotokopije naslednjih dokumentov:
• dokument, s katerim je ……….. izkazala organu sorodstveno razmerje do pokojne …………….;
• dokument, s katerim je ………….. iz Babičev 23 izkazala organu zakoniti interes in pravno podlago za pridobitev podatkov o zdravstvenem stanju …………….;
• dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je organ vodil evidenco o spremljanju ……… na zdravniške preglede s strani ……. in ……...
Organ je dne 18.04.2006 na prosilko naslovil dopis, s katerim je prosilki poslal naslednje dokumente:
• izjavo odvetnika Danijela Starmana, ki je zaprosil Obalni dom upokojencev Koper za poročilo o zdravstvenem in psihičnem stanju pok. ..................;
• fotokopijo dokumentacije za pok. ………………..;
• potrdilo socialne delavke in direktorja Obalnega doma upokojencev, z dne 20.05.2002.

Prosilka je dne 15.05.2006 na organ naslovila vlogo, v kateri je navedla, da zahtevanih dokumentov še vedno ni prejela in je organ pozvala, naj jih nemudoma pošlje.

Prosilka je dne 15.05.2006 na Pooblaščenca naslovila pritožbo zaradi molka organa.

Pooblaščenec je dne 23.05.2006, z dopisom št. 0900-218/2006/2, organ pozval, da mu sporoči, zakaj o zahtevi prosilke ni pravočasno odločil.

Organ je na Pooblaščenca dne 01.06.2006 naslovil dopis št. ZD-Kp-4, v katerem je navedel, da je prosilki že poslal zahtevane dokumente.

Pritožba ni utemeljena.

ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja (ne le državne uprave), ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odst. 39. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami). ZDIJZ v 1. in 2. odst. 5. člena prost dostop do informacij omogoča vsakomur, ne glede na pravni interes. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za zatrjevanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer gre za takšno informacijo, vendar se dostop zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 6. členu ZDIJZ lahko zavrne. Ključnega pomena je zagotovitev nadzora javnosti, ki mora imeti možnost nadzorovati pravilnost delovanja celotnega javnega sektorja. Gre za nadzorno funkcijo pravice do informacij javnega značaja, ki je ena od najpomembnejših funkcij te temeljne človekove pravice. Enako navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Cit.: ''Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.'' (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72; v nadaljevanju Komentar ZDIJZ).

Definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odst. 4. člena ZDIJZ. Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

V tej določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja:
1.) iti mora za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).

Ker se je organ med drugim skliceval na dejstvo, da je prosilki vse zahtevane dokumente že poslal, iz spisovne dokumentacije pa je izhajal sum, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja, je Pooblaščenec, kot je opisano v nadaljevanju, najprej ugotavljal, ali je izpolnjen t. i. kriterij materializirane oblike.

2. Ogled in camera
Pooblaščenec je v teku reševanja pritožbe zaradi molka organa, upoštevaje 11. člen ZInfP, opravil ogled vseh spisov zadeve. V skladu z 11. čl. ZInfP namreč lahko Informacijski pooblaščenec opravi procesno dejanje v zahtevi za dostop do informacije javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, ali osebe, ki ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Informacijskega pooblaščenca tej stranki prepreči dostop do zahtevane informacije (in camera ogled oziroma skriti ogled). Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve narave zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec tak ogled opravil dne 22.06.2006 v prostorih organa. Takšno delovanje Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na vse dokumente, povezane z zgoraj navedeno zahtevo prosilke.

Pooblaščenec je med ogledom brez prisotnosti strank ugotovil:
• organ v zvezi z dokumentom, ki ga je prosilka zahtevala v 1. točki, ne poseduje nobenega dokumenta, saj tedaj veljavni Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 59/99) ni predvideval dokazila o sorodstvenem razmerju;
• organ v zvezi z drugo točko poseduje dopis odvetnika Danijela Starmana, z dne 24.04.2002. Prav tako posreduje zdravniško potrdilo z dne 08.05.2002, ki je po navedbah organa nastalo na podlagi dopisa Centra za socialno delo Koper, z dne 05.04.2002;
• vse navedene dokumente je organ prosilki vročil, kar je izkazal s povratnico;
• drugih dokumentov v povezavi z zahtevo prosilke organ ne poseduje.

Pooblaščenec je torej v okviru ogleda brez prisotnosti strank ugotovil, da je organ prosilki izročil vse obstoječe dokumente v okviru njene zahteve. Drugih dokumentov v okviru zahteve prosilke organ ne poseduje.

Na podlagi ugotovljenih dejstev Pooblaščenec v delu, ko prosilka od organa zahteva informacije javnega značaja, ki jih organ ne poseduje, ocenjuje, da ni izpolnjen prvi pogoj iz 4. člena ZDIJZ, po  katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ razpolaga. To pomeni, da ni izpolnjen kriterij materializirane oblike. Ker z zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga,  zavezanci v skladu z ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi. Pooblaščenec tudi poudarja, da je v skladu z 2. členom ZInfP, v okviru ugotavljanja obstoja dokumenta, pristojen zgolj za odločanje o tem, ali dokument obstaja ali ne, ne pa za odločanje o tem, da bi nek dokument moral obstajati, pa zaradi različnih vzrokov (npr. napak v okviru postopkov, ki niso postopki po ZDIJZ, namernega ali nenamernega uničenja, izgube …) ne obstaja.

Kot je razvidno iz pritožbenega postopka, je prosilka vložila pritožbo zato, ker je bil organ v molku, saj ni odločil o zahtevi v skladu s postopkovnimi določbami ZDIJZ in ZUP, ki se v postopku s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja uporablja subsidiarno (2. odst. 15. čl. ZDIJZ). Ker je Pooblaščenec ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo 1. odst. 4. člena ZDIJZ, o drugih navedbah organa ni odločal. Ker se molk organa v skladu s 4. odst. 22. čl. ZDIJZ šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve te odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za zavrnitev zahteve, to pomeni, da je pritožba zaradi molka neutemeljena. Pooblaščenec pa je na podlagi 3. odst. 255. čl. ZUP odločil tudi o zahtevi prosilke in podal tudi razloge za zavrnitev zahteve. Ker se je v postopku izkazalo, da je prosilka že prejela zahtevane dokumente, ki obstajajo, v okviru preostale zahteve prosilke pa informacija javnega značaja ne obstaja, je Pooblaščenec v skladu z 2. odst. 22. člena ZDIJZ zahtevo prosilke zavrnil, kot izhaja iz izreka.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,        
pooblaščenka