Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 03.05.2018
Naslov: prosilka - Zdravstveni dom Izola
Številka: 090-87/2018
Kategorija: Kršitev postopka, Kršitev materialnega prava
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

 

V obravnavani zadevi je organ zahtevo prosilke zavrgel s sklepom kot nepopolno. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je prosilka na poziv organa za dopolnitev vloge izpolnila obrazec »Zahteva za dostop do informacij javnega značaja«  in ga pravočasno posredovala organu. Ker je navedena vloga z dne 14.3.2018 vsebovala vse sestavine, ki jih ZDIJZ v 17. členu določa kot obvezne vsebine zahteve, je IP odločil, da je vloga prosilke sposobna vsebinske obravnave. Glede na navedeno je IP izpodbijani sklep odpravil in vrnil zadevo organu prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku se bo moral organ konkretno opredeliti do zahtevanih informacij, in sicer do zapisnikov zadnjih 20 sej ZD Izola s prilogami. IP je še opozoril, da mora uradna oseba, ki vodi postopek in odloči o zahtevi, izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZUP. 
 

 

ODLOČBA:

 


Številka: 090-87/2018/2
Datum: 3. 5. 2018

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 3. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 29. 3. 2018, novinarke Slovenskih novic, Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o., Dunajska 5, 1509 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper sklep z dne 27. 3. 2018, št. 10-SD/2018, Zdravstvenega doma Izola, Ulica oktobrske revolucije 11, 6310 Izola (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo 

 


O D L O Č B O:

 

1.    Pritožbi prosilke se ugodi in se sklep Zdravstvenega doma Izola, z dne 27. 3. 2018, št. 10-SD/2018, odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilke odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

2.     Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 


OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilka je dne 9. 2. 2018 po elektronski pošti naslovila na organ zahtevo po ZDIJZ. V zahtevi je navedla, da naj ji organ na elektronski naslov pošlje zapiske zadnjih 20. sej sveta Zdravstvenega doma Izola. 

 

Organ je prosilko z dopisom z dne 9. 3. 2018, št. 59-op/2018 obvestil, da je zahteva z dne 12. 2. 2018 glede dostopa do zapisnikov in gradiva zadnjih 20. sej Sveta zavoda ZD ter maila z dne 8.3.2018 nepopolna oz. neustrezna in da ustrezne zahteve prosilka še ni posredovala. Organ ji je zato posredoval obrazec, ki naj ga prosilka ustrezno izpolni in vrne na naslov organa, do dne 14. 3. 2018. Z dopisom z dne 20. 3. 2018 je organ prosilko ponovno obvestil, da je prejeta zahteva z dne 14. 3. 2018 nepopolna oziroma neustrezna in da ustrezne zahteve še ni posredovala. Ob tem je organ navedel, da na podlagi dosedanje komunikacije izhaja, da prosilka namenoma ne želi posredovati ustrezne zahteve, razlog za to pa mu ni znan, glede na to, da je bila v vlogi organa o tem ustrezno poučena. Organ je določil prosilki tri dnevni rok za dopolnitev zahteve.  

 

O zahtevi prosilke je organ odločil s sklepom z dne 27. 3. 2018, št. 10-SD/2018, s katerim je zahtevo prosilke zavrgel. V obrazložitvi je organ navedel, da je zahtevo prosilke preučil in ugotovil, da niso izpolnjeni zahtevani pogoji ter da je zahtevo treba ustrezno dopolniti. O tem je dne 20. 3. 2018 pisno obvestil prosilko, z dopisom št. 64-op/2018. Organ je navedel, da prosilka kljub dopisu organa oziroma prošnji po dopolnitvi zahteve ni posredovala ustrezno dopolnjene zahteve, zato je s sklepom zahtevo zavrgel. 

 

Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je prosilka dne 29. 3. 2018 pri IP vložila pritožbo, ki jo je IP, z dopisom z dne 30. 3. 2018, št. 092-32/2018/2, odstopil v reševanje organu ter ga pozval, da pritožbo preizkusi in ravna v skladu z 240. do 245. členom ZUP. V pritožbi je prosilka navedla, da je sklep organa protipraven, saj je njena vloga izpolnjena pravilno. V skladu s pozivom organa je vlogo dopolnila in jo pravočasno poslala organu. Prosilka meni, da organ s sklepom krši upravno pravo.

 


Organ je pritožbo prosilke kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 17. 4. 2018, št. 88-op/2018, s prilogami, poslal v odločanje IP. 

 

Pritožba je utemeljena. 

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijan sklep v delu, v katerem ga prosilka izpodbija. IP prvostopenjski sklep preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru je organ zahtevo zavrgel kot nepopolno, zato je IP ugotavljal, ali je zahteva prosilke popolna in torej sposobna vsebinske obravnave. V skladu s 17. členom ZDIJZ mora zahteva za dostop do informacij javnega značaja vsebovati naslednje obvezne sestavine: navedbo organa, ki se mu se pošilja, glede podatkov o prosilcu pa: osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. V zahtevi za dostop do informacij javnega značaja mora prosilec: opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Izrecno je določeno, da prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po tem zakonu, organ obravnava zahtevo po tem zakonu. 

 

IP ugotavlja, da je prosilka vložila zahtevo po ZDIJZ v okviru elektronskega sporočila z dne 9. 2. 2018, posredovanega na elektronski naslov info@zd-izola.si (kot je naveden na spletni strani organa, op. IP), v katerem je napisala, da naj ji organ na elektronski naslov pošlje zapiske zadnjih 20. sej sveta Zdravstvenega doma Izola. Glede na zgoraj navedene obvezne sestavine, ki jih mora zahteva po ZDIJZ vsebovati, IP ugotavlja, da prosilka v svoji zahtevi ni navedla naslova za vročanje, zato jo je organ pravilno pozval k dopolnitvi vloge. Vendar pa organ ob tem prosilki ni pojasnil, v katerem delu je vloga nepopolna, temveč je zgolj na splošno navedel, da naj vlogo dopolni. Na dodatno vprašanje prosilke, v katerem delu je vloga nepopolna, je organ prosilki posredoval obrazec – »Zahteva za dostop do informacij javnega značaja«, ki je dostopen na spletni strani IP. Prosilka je priložen obrazec izpolnila in ga v roku predložila organu. IP je vpogledal v izpolnjen obrazec »Zahteva za dostop do informacij javnega značaja« z dne 14.3.2018 in ugotavlja, da vsebuje vse sestavine, ki jih ZDIJZ v 17. členu določa kot obvezne vsebine zahteve. Navedeni so podatki o organu in prosilki ter dokumenti, ki so predmet zahteve: zapisniki zadnjih 20 sej ZD Izola s prilogami, z izbrano obliko: fotokopija ali izpis v formatu A4. Vloga je tudi podpisana. 

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da ne more slediti odločitvi organa, da je zahteva nepopolna, saj vsebuje vse sestavine, ki jih nalaga ZDIJZ, zato je zahteva prosilke z dne 14. 3. 2018 sposobna vsebinske obravnave. Poleg tega pa se organ med postopkom obravnavanja vloge, niti ob izdaji sklepa o zavrženju zahteve, ni izjasnil, v katerem delu je vloga nepopolna, zato tudi iz tega razloga ni mogoče slediti odločitvi organa. To pomeni, da je organ dejansko stanje ugotovil nepopolno oziroma napačno, zato je treba izpodbijani sklep organa z dne 27.3.2018, št. 10-SD/2018 odpraviti, na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP. 

 

Pri pregledu odstopljenega spisa organa je IP ugotovil, da se v spisu nahaja tudi sklep o zavrženju zahteve z dne 17. 4. 2018, št. 16-SD/2018, ki pa po navedbah organa ni bil posredovan oziroma vročen prosilki, zato v njene pravice ni posegel, zaradi česar niso podani razlogi za odpravo tega sklepa. 

 

IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker je organ z izpodbijanim sklepom dejansko stanje ugotovil nepopolno oziroma napačno, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo.

 

V ponovljenem postopku se bo moral organ konkretno opredeliti do zahtevanih informacij, in sicer do zapisnikov zadnjih 20 sej ZD Izola s prilogami. Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo katero od izjem iz 5. a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, mora natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo oziroma zavrnejo in na podlagi katere izjeme, ki jo mora obrazložiti in konkretizirati na zahtevane dokumente. Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki predstavljajo katero izmed zakonskih izjem od prostega dostopa, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilki, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Pri tem IP pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila ali celotni dokument. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi določno navesti, katero informacijo je prekril in kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.) in katero izjemo predstavljajo. Ob tem IP opozarja na svojo pravnomočno odločbo z dne 8. 1. 2016, št. 090-289/2015/5  (dostopno na spletni strani IP: www.ip-rs.si), v kateri je odločal o smiselno primerljivih dokumentih.

 

IP ob tem še dodaja, da skladno z 21. členom ZDIJZ postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba, ki jo določi organ (9. člen ZDIJZ), v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Iz navedenega izhaja, da mora uradna oseba, ki vodi postopek in odloči o zahtevi, izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZUP. 28. člen ZUP določa, da v upravni zadevi, za katero je pristojen monokratičen (individualno voden) organ, izda odločbo v upravnem postopku njegov predstojnik, če ni s predpisi o organizaciji tega organa ali z drugimi predpisi določeno drugače. IP pojasnjuje, da ZUP v okviru izdajanja odločb loči pooblastilo za vodenje postopka in pooblastilo za odločanje. V obravnavanem primeru je direktor organa kot predstojnik organa ex lege pooblaščen za odločanje. Nadalje je treba pojasniti, da lahko predstojnik na podlagi drugega odstavka 28. člena ZUP za odločanje pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu. Pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastilo za vodenje pred odločitvijo (tretji odstavek 28. člena ZUP). Ali se bo predstojnik odločil za delegacijo pooblastila, je njegova pravno nevezana organizacijska oziroma managerska odločitev. Le v primeru, če predstojnik organa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vodenje postopka, lahko postopek do izdaje odločbe vodi samo uradna oseba, ki te pogoje izpolnjuje (četrti odstavek 30. člena ZUP), predstojnik pa sme v takšnem primeru samo odločati. ZUP poleg pooblastila določa še druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati uradne osebe, da se jih lahko pooblasti za vodenje in odločanje v upravnih postopkih. 31. člen ZUP določa, da upravni postopek lahko vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. Ti pogoji so podrobneje predpisani z Uredbo o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka. Iz 2. člena Uredbe izhaja, da mora oseba, ki se ji podeli pooblastilo za odločanje v upravnih stvareh in pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo, oziroma za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku, imeti ustrezno izobrazbo, določeno z zakonom, Uredbo in drugimi predpisi in opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. 4. člen Uredbe določa, da v zahtevnih upravnih postopkih (kamor sodi postopek po ZDIJZ, op. IP) na prvi stopnji lahko odloča zaposleni, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo. V primeru kršitve zgoraj navedenih pogojev gre za bistveno kršitev pravil postopka, zaradi katere je treba odločbo odpraviti.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ na prvi stopnji dejansko stanje ugotovil nepopolno oziroma napačno, zato je treba izpodbijani sklep odpraviti, na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP. IP je zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe. 

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

 

Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke    

 

Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka