Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 11.06.2010
Naslov: Prosilka - Zbornica za arhitekturo
Številka: 090-94/2010/6
Kategorija: Ali je organ zavezanec?, Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Odobreno


Številka: 090-94/2010/                                               
Datum: 11. 6. 2010

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007 -ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ………., ki jo zastopa odvetnik mag. Gregor Velkaverh, Odvetništvo Starman – Velkaverh, Ferrarska ulica 12, 6000 Koper, (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, Vegova 8, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 155-2010/ZAPS-SP.SI, z dne  19. 4. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

                                                          
O D L O Č B O:

1.    Izpodbijana odločba št. 155-2010/ZAPS-SP.SI, z dne  19. 4. 2010 se odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 30. 12. 2009 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri prosi organ, da mu posreduje dokumente, iz katerih so razvidne naslednje pisne informacije:
1.    ali je disciplinski postopek v zvezi z gradnjo objekta, za katerega je Upravna enota Izola izdala gradbeno dovoljenje opr. št. 351-57/2008/G-08/51, z dne 28. 10. 2008, na nepremičnini s parc. št. 2293 in 2294 k.o. Izola, katere investitorka je …………., dejansko bil začet;
2.    do kakšnih ugotovitev je prišel organ v tem postopku im kako je ukrepal;
3.    strokovna in izvedenska mnenje, pridobljena v tem postopku;
4.    zapisniki, izdelani v tem postopku;
5.    odločbe, izdane v tem postopku.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 155-2010/ZAPS-SP.SI, z dne  19. 4. 2010, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se organ sklicuje na mnenje Ministrstva za javno upravo v zvezi s posredovanjem dokumentov disciplinskega postopka kot informacije javnega značaja (dopis št. 090-28/2010/2, z dne 2. 4. 2010), pri čemer je organ dobesedno povzel navedeno mnenje:»Prvi odstavek 1. člena ZDIJZ določa, da je vsakomur omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) je zavezanec za postopanje po ZDIJZ kot nosilec javnega pooblastila, ki je namenjeno:
- vodenju imenika pooblaščenih projektantov arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskih načrtovalcev in
- opravljanju strokovnih izpitov s področja arhitekturnega, krajinsko-arhitekturnega projektiranja, prostorskega načrtovanja ter revidiranja projektne dokumentacije.
Organizacije, ki so nosilke javnega pooblastila, so lahko osebe javnega prava ali pa osebe zasebnega prava. Pri tej kategoriji zavezancev je pogosto, da poleg javnega pooblastila opravljajo še druge dejavnosti, ki niso javne oziroma oblastne, temveč povsem zasebnopravne narave. Jasno je, da so takšne osebe zavezane k posredovanju informacij le v tistem delu dejavnosti, ki predstavljajo izvrševanje javnega pooblastila. Samo informacije, ki so povezane s to dejavnostjo, so pojmovno lahko informacije javnega značaja. Glede na navedeno in v skladu z vašim javnim pooblastilom ugotavljamo, da dokumenti disciplinskih postopkov zoper člane ZAPS ne predstavljajo informacije javnega značaja.«
V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe je organ navedel, da iz prejetega odgovora Ministrstva za javno upravo št. 090-28/2010/2, z dne 2. 4. 2010 izhaja, da je organ zavezanec za postopanje po ZDIJZ kot nosilec javnega pooblastila, ki je namenjeno vodenju imenika pooblaščenih projektantov arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskih načrtovalcev ter opravljanju strokovnih izpitov s področja arhitekturnega, krajinsko-arhitekturnega projektiranja, prostorskega načrtovanja ter revidiranja projektne dokumentacije. Ministrstvo za javno upravo skrbi za javnost in odprtost delovanja organov ter uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Vendar glede na navedeno dokumenti disciplinskih postopkov zoper člane stanovske zbornice ne predstavljajo informacije javnega značaja.

Zoper navedeno odločbo je organ dne 30. 4. 2010 prejel pritožbo. V pritožbi  je prosilec navedel, da je organ svojo odločitev o zavrnitvi zahteve prosilca utemeljil z navedbo, da dokumenti disciplinskih postopkov zoper njene člane ne predstavljajo informacije javnega značaja. Organ zastopa stališče, da naj bi režim dostopa do javnih informacij za organ veljal le v zvezi z vodenjem imenika pooblaščenih projektantov arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskih načrtovalcev ter opravljanju strokovnih izpitov s področja predmetnega projektiranja. Takšno stališče je po mnenju prosilca zmotno in nima podlage v veljavnem materialnem pravu. Kot je prosilec organ opozarjal že pred izdajo izpodbijane odločbe (e- sporočilo z dne 24. 2. 2010), je bil organ ustanovljen z Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1), in sicer z namenom varovanja javnega interesa in tretjih oseb (108. člen). ZGO-1 v prvem odstavku 109. člena določa, da je organ pravna oseba javnega prava. ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, da je pod pogoji, določenimi v njem, vsakomur omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo osebe javnega prava (med katere nesporno spada tudi organ). ZDIJZ nadalje v 2. členu opredeljuje namen zagotavljanja dostopa do informacij javnega značaja. Ta je v tem, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov, med katere skladno z ZDIJZ spada tudi organ. Namen organa kot pravne osebe javnega prava je jasno opredeljen v 110. členu ZGO-1. Ta namen je definiran v kar 13. točkah. Nikakršnega dvoma ni, da je zakonodajalec vsako od njih vključil v predmetno določbo zato, ker je s tem želel zavarovati javni interes v zvezi z delom, ki ga opravljajo arhitekti. Oziroma povedano drugače, če bi bile predmetne določbe (kot to zatrjuje organ) namenjene urejanju medsebojnih odnosov članov organa kot zbornice, ne bi bilo nikakršne potrebe, da se slednje vključijo v zakon. Prepuščene bi bile avtonomiji teh članov. Temu iz jasnega razloga ni tako: zakonodajalec je organu kot pravni osebi javnega prava naložil določene obveznosti iz naslova varovanja javnega interesa. Med te obveznosti sodi tudi obveznost določanja strokovnih načel (1. točka 110. člena), obveznost sprejemanja disciplinskega pravilnika (6. točka 110. člena), obveznost sprejema kodeksa poklicne etike (11. točka 110. člena) in obveznost izvajanja nadzora nad spoštovanjem aktov organa in kodeksa poklicne etike organa in ukrepanja v skladu z disciplinskim pravilnikom in drugimi akti organa (12. točka 110. člena). ZDIJZ v 4. členu določa kriterije za prepoznavanje informacije javnega značaja. Ti so dejansko trije:
1 ali informacija izvira iz delovnega področja organa,
2. ali organ z njo razpolaga in
3. ali se ta informacija nahaja v neki materializirani obliki.
V danem primeru ne more biti dvoma o tem, da informacije, ki jih je od organa zahteval pritožnik, izvirajo iz delovnega področja organa. Nanašajo se namreč na disciplinski postopek, ki je nesporno tekel zoper enega od članov organa, in sicer na podlagi določbe 12. točke 110. člena ZGO-1 (vodenje tega postopka sodi v delovno področje organa). Prav tako pa v danem primeru ne more biti dvoma niti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga (nastale so namreč v teku predmetnega disciplinskega postopka oziroma so bile v njem pridobljene) ter da so te informacije materializirane (so natisnjene na papirju oziroma shranjene na drugih nosilcih podatkov). Prosilec je v nadaljevanju pritožbe navedel, da je upoštevaje vse navedeno tako mogoče ugotoviti naslednje. Zakonodajalec je organu izključno v interesu varovanja javnega interesa in tretjih oseb (prvi odstavek 108. člena ZGO-1) naložil izvajanje določenih nalog, med katere spada tudi vodenje disciplinskih postopkov zoper njegove člane. Namen ZDIJZ je v zagotavljanju dostopa do podatkov, ki nastanejo tudi v takih postopkih, organi (tudi organ v konkretnem primeru) pa si morajo prizadevati, da do takega dostopa pride v čim večji meri (2. člen ZDIJZ). Tak dostop pa ne velja le za postopke, kjer organ nastopa kot nosilec javnega pooblastila, temveč v vseh postopkih, ki jih na podlagi izrecne določbe 110. člena ZGO-1 vodi v javnem interesu in interesu tretjih oseb, med katere nesporno sodi tudi prosilec (prvi odstavek 108. člena ZGO-1). Popolnoma jasno je, da javni interes pri vodenju teh postopkov ne more biti zagotovljen, če se ti postopki vodijo v tajnosti in tako, da je njihova vsebina dostopna le osebam, ki v njih neposredno sodelujejo. Tako vodeni postopki ne morejo zagotavljati varovanja javnega interesa, saj javnost zanje sploh ne more izvedeti. V danem primeru so tako izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, izpolnjen pa je tudi pogoj, da so zahtevane informacije nastale v postopku pred organom, ki se uvršča med organe iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ. Poleg navedenega pa je izpolnjen tudi pogoj, ki ga zahteva t.i. test javnega interesa. Slednji namreč terja zagotovitev dostopa do vseh tistih informacij organa, glede katerih je izkazana pravica javnosti, da se z njimi seznani. Ta pravica je nesporno vkorporirana že v določbo 110. člena ZGO-1 in zanikanje njenega obstoja bi pomenilo očitno ravnanje v nasprotju z določbami ZDIJZ in ZGO-1. Nikakršnega dvoma ne more biti, da je to, da je posamezen arhitekt spoznan za krivega s strani disciplinskih teles organa, dejstvo, ki ima lahko učinek le, če je javno dostopno. Tako kaznovanje (in postopek sam) ima namreč specialno in generalno preventivno funkcijo. Slednje pa nesporno ne more imeti, če podatki o predmetnem disciplinskem postopku ostanejo javnosti nedostopni in so na voljo le strankam takega postopka (na kar se zmotno sklicuje organ). Glede na to, da je organ z zakonom zaupana naloga bdenja nad delom slovenskih arhitektov, je jasno, da postopki, ki jih v zvezi s tem vodi, ne morejo biti javnosti nedostopni. Javnost ima namreč (zaradi zaščite lastnih interesov in pravic v zvezi z delom arhitektov) interes, da ve, ali je posamezen arhitekt bil obravnavan pred disciplinskimi telesi organa in kako je ta postopek potekal. V kolikor ji ta interes ni priznan, so postopki pred organom sami sebi namen, kar pa nedvomno ni bil cilj, ki ga je zakonodajalec zasledoval ob sprejemanju ZGO-1. Zahteva, ki jo je na organ dne 30. 12. 2009 naslovil prosilec tako po njegovem mnenju nesporno prestane test javnega interesa in ji je potrebno ugoditi. S podatki, ki jih bo na ta način pridobil, bo namreč lahko zaščitil svoje pravno priznane interese v upravnem postopku, v katerem je bilo izdano gradbeno dovoljenje na podlagi projekta, ki ga je izdelal arhitekt, zoper katerega se je predmetni postopek pred organom vodil prav v zvezi s tem projektom. Zaradi vsega navedenega prosilec meni, da izpodbijana odločba temelji na zmotni uporabi materialnega prava ter da je upravičen do informacij, ki jih je prvič zahteval dne 30. 12. 2009. Zato prosilec Pooblaščencu kot pritožbenemu organu predlaga, da upoštevaje podana dejstva z odločbo ugodi pritožbi ter odpravi izpodbijano odločbo in ugodi zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja.

Organ je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in po upravičeni osebi vloženo, odstopil Pooblaščencu v pristojno reševanje z dopisom št. 156-2010/ZAPS-SP.SI, z dne 30. 4. 2010. V navedenem dopisu je organ še navedel, da na osnovi tolmačenja Ministrstva za javno upravo (dopis št. 090-28/2010/2, z dne 2. 4. 2010) ocenjuje, da je pritožba neutemeljena.

Ker so se izjave prosilca in navedbe prvostopenjskega organa v izpodbijani odločbi razlikovale, je Pooblaščenec z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 20. 5. 2010 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

Organ je na ogledu in camera poudaril, da je zavezanec po ZDIJZ le v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil, ki so mu podeljena z zakonom. Poleg javnih pooblastil organ izvaja tudi druge naloge, podobno kot civilnopravne osebe (društva) in sicer: priprava in izvedba natečajev, razstave, založništvo,…Struktura organov zbornice je enaka kot pri civilnopravnih osebah: skupščina kot zakonodajno telo, izvršilni organ, nadzorni organ in disciplinski organi. Delo disciplinskih organov je opredeljeno s statutom organa, disciplinskim pravilnikom in etičnim kodeksom, ki ju sprejema skupščina organa. V disciplinskem postopku se smiselno uporabljajo določbe ZPP in ZUP. Po dokončnosti sklepa disciplinskega organa zbornice je možen upravni spor na upravnem sodišču. V nadaljevanju ogleda in camera je organ pojasnil, da je bil v konkretnem primeru disciplinski postopek zaključen s sklepom prvostopenjskega organa (disciplinska komisija). Glavnina dokumentacije disciplinskega spisa je bila posredovana s strani državnih organov. Organ je izrazil zaskrbljenost zaradi varstva avtorskih del in varovanja osebnih podatkov v zvezi z dokumenti, ki so del disciplinskih postopkov organa. Pri tem je organ pojasnil, da so funkcionarji v organu izvoljeni predstavniki članov in niso v delovnem razmerju pri organu, za svoje delo pa prejemajo nadomestilo v skladu s pravilnikom. V nadaljevanju ogleda in camera je organ pojasnil še, da se disciplinski ukrep evidentira v imeniku pooblaščenih arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev in ta podatek ni javno dostopen. Po dokončnosti postopka lahko le Ministrstvo za okolje in prostor kot nadzorni organ izvajanja vodenja imenika vpogleda v evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov. V primeru (vendar takšnega primera še ni bilo), da bi bil izrečen ukrep začasnega odvzema licence, bi bilo to pri nosilcu osebnega žiga navedeno in dostopno vsem uporabnikom spletnega imenika organa. Pri tem ne bi bil naveden razlog za mirovanje, temveč le dejstvo, da je licenca v mirovanju. Ta ukrep je urejen v 12. in 14. členu disciplinskega pravilnika in v 138. členu ZGO-1. Organ je na ogledu in camera še pojasnil, da članstvo v zbornici pomeni pridobitev licence s področja projektiranja, za kar so člani zavezani k plačilu pristojbine za vodenje imenika in članarine. Pristojbina je namenjena pokrivanju stroškov za ažuriranje podatkov uradnega imenika, izdajanje potrdil,… Iz prihodkov iz naslova članarin se krijejo stroški zaposlenih za izvajanje javnih pooblastil, obratovalni stroški organa, stroški posameznih organov organa (vpisna komisija, upravni odbor, skupščina, nadzorni odbor in disciplinski organi). Za izvajanje ostalih nalog izven delokroga javnih pooblastil organ pridobiva sredstva z opravljanjem različnih storitev (priprava in izvedba natečajev, založništvo, …). S prihodki iz navedenih dejavnosti se krijejo projektni stroški, stroški zaposlenih, stroški organov organa in obratovalni stroški pisarne.

Pooblaščenec je dne 27. 5. 2010 prejel dopis organa št. 202-2010/ZAPS-SP.AG, z dne 26. 5. 2010, v katerem je organ navedel, da je bil ustanovljen na podlagi ZGO-1, pri čemer je organ zapisal vsebino 108. člena ZGO-1, ki opredeljuje cilje ustanovitve poklicne zbornice. Za dosego navedenih ciljev je Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije predpisalo natančna navodila, ki jih mora organ izpolnjevati pri izvajanju javnih pooblastil (opravljanje strokovnih izpitov s področja arhitekturnega in krajinsko arhitekturnega projektiranja, revidiranja projektne dokumentacije in prostorskega načrtovanja, vodenje imenika pooblaščenih arhitektov, krajinskih arhitektov, revidentov in prostorskih načrtovalcev). Organ je priložil priloge iz »kataloga informacij javnega značaja«, ki jih skladno z veljavno zakonodajo objavlja na svojih spletnih straneh. V nadaljevanju dopisa je organ pojasnil, da je pravni položaj zbornice opredeljen v 109. členu ZGO-1, ki v prvem odstavku določa, da je organ oseba javnega prava. Delovno področje organa določa 110. člen ZGO-1. Organ je vsebino prvega odstavka 110. člena ZGO-1 zapisal v dopisu. Nato je organ zapisal še vsebino celotnega 111. člena ZGO-1, ki po njegovem mnenju decidirano navaja, katere naloge organ opravlja na podlagi javnega pooblastila. Ob tem je organ poudaril, da nikoli do sedaj resorno ministrstvo ni ugotovilo nepravilnosti pri izvajanju javnih pooblastil organa. Prav tako organ ni bil v nobenem postopku zaradi neizpolnjevanja pogojev za zagotavljanje in varovanje javnega interesa, kot to določa veljavna zakonodaja. Že pogled javno dostopnih informacij na spletni strani organa zgovorno priča, da organ odgovorno in transparentno izpolnjuje tako z zakonom določene naloge kot ostale aktivnosti, ki imajo podlago tako v statutu kot v ostalih aktih stanovske organizacije. V nadaljevanju dopisa je organ navedel, da se ne more strinjati z navedbo prosilca, da je namen organa kot osebe javnega prava brez dvoma definiran kar v 13. točkah 110. člena ZGO-1 zato, ker je zakonodajalec želel zavarovati javni interes v zvezi z delom, ki ga opravljajo arhitekti. Varovanje javnega interesa zagotavlja strokovna ter odgovorna priprava in izvedba strokovnih izpitov bodočih projektantov, kot tudi sam postopek pridobitve delovne licence, v katerem se natančno preveri izpolnjevanje pogojev, ki med drugim zahteva tudi urejeno zavarovanje odgovornosti za škodo, skladno z ZGO. V ta namen so z odločbo resornega ministrstva imenovani izpitni izpraševalci za kandidate za strokovne izpite ter s strani skupščine zbornice izvoljena vpisna komisija, ki izdaja odločbe o vpisu v imenik pooblaščenih projektantov. Še več, odgovorni projektanti so za svoje delo tako kazensko kot materialno dogovorni in ne gre zgolj za ugotavljanje etičnosti ravnanja posameznika. Ob tem organ pripominja, da se zbornica zaveda in odgovorno sprejema ter izvaja z zakonom naložene naloge, kot so:
•    določitev strokovnih načel na področju prostorskega načrtovanja, arhitekture in krajinske arhitekture,
•    pospešitev razvoja prostorskega načrtovanja, arhitekture m krajinske arhitekture ter skrbi za njun ugled,
•    sodelovanje z državnimi organi s pobudami  in predlogi za spremembe in dopolnitve zakonodaje,
•    skrb   za   strokovno   izpopolnjevanje   na   področju   prostorskega   načrtovanja, arhitekturnega in  krajinskega projektiranja ter sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov.
Torej iz naslova "varovanje javnega interesa kot tudi skrbi za ugled stroke" organ aktivno sodeluje tako pri sooblikovanju predpisov, ki zadevajo graditev in posege v prostor, kot pri organiziranju dodatnega strokovnega izobraževanja, nudenju strokovne pomoči članom, obveščanju o spremembah m dopolnitvah predpisov s področja projektiranja in prostorskega načrtovanja,…Organ je dopisu priložil informacije, namenjene kot strokovna pomoč članom, ki jih objavlja zbornica na svojih spletnih straneh. Glede na navedeno in dejanske napore, ki jih organ dnevno vlaga pri delu na navedenih nalogah, se organ ne more strinjati s trditvijo, da je zakonodajalec organu izključno v interesu varovanja javnega interesa in tretjih oseb (prvi odstavek 108. člena ZGO-1) naložil izvajanje določenih nalog, med katere spada tudi vodenje disciplinskih postopkov zoper člane. Takšno stališče žali in omalovažuje prizadevanja organa za dvig kakovostne ravni dela njegovih članov. Prav tako organ ne more pristati na tezo, da skrb za ugled stroke predstavlja zgolj procesiranje disciplinskih prijav zoper člane organa zaradi kršitev etičnega kodeksa, ob tem pa se spregleda aktivnosti na področju osveščanja tako javnosti kot članstva s primeri dobre prakse, promoviranje kakovostne gradnje, publicistična in razstavna dejavnost zbornice, ki problemsko osvetljuje pereče segmente stroke. Svoje nestrinjanje nad v pritožbi navedenim povezovanjem varovanja javnega interesa z obveznostjo sprejemanja disciplinskega pravilnika (6. točka 110. člena), obveznostjo sprejema kodeksa poklicne etike (11. točka 110. člena) in obveznostjo izvajanja nadzora nad spoštovanjem aktov organa in kodeksa poklicne etike organa in ukrepanja v skladu z disciplinskim pravilnikom in drugimi akti organa (12. točka 110. člena) je organ utemeljeval  še z naslednjimi navedbami. Prvič, obveznost nadzora nad spoštovanjem aktov organa poteka na dveh nivojih preko pristojnih organov organa (skupščine kot najvišjega organa, nadzornega odbora in disciplinskih organov) ter komisije Ministrstva za okolje in prostor RS. Drugič, tako osebe javnega prava kot osebe zasebnega prava (čeprav jih Zakon o društvih v svojih določbah ne navaja eksplicitno) imajo za svoje delovanje in izvajanje programskih nalog enako strukturo organov:
•    zakonodajni organ - skupščina ali zbor članov,
•    izvršilni organ - upravni ali izvršilni odbor,
•    nadzorni organ,
•    disciplinske organe.
Za izvajanje javnih pooblastil so imenovane posebne komisije, za nadzor pa je – kot že rečeno – pristojno ministrstvo. V interesu in tudi poslanstvo vsake stanovske organizacije ne glede na to, ali je oseba javnega ali zasebnega prava, je, da skrbi za ugled stroke, ki jo zastopa. V ta namen strokovna združenja, kamor sodi tudi organ, sprejemajo etični kodeks, ki določa načela in pravila, po katerih se morajo člani ravnati. Nespoštovanje le-teh predstavlja disciplinske kršitve, ki so opredeljene z disciplinskim pravilnikom. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da so člani organa zgolj in samo fizične osebe, katerih podatki so varovani po Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Organ je dolžan postopati skladno z določili navedenega zakona, zato pri vodenju imenika pooblaščenih projektantov striktno sledi tako zakonu kot predpisom Ministrstva za okolje in prostor za izvajanje javnega pooblastila, ki določa obseg javno dostopnih informacij Tako so javnosti, državnih organom kot organom lokalnih skupnosti,… dostopni naslednji podatki:
•    ime in priimek pooblaščenega projektanta,
•    dosežena strokovna izobrazba,
•    identifikacijska številka /številka osebnega žiga - delovne licence,
•    vrsta in področje, na katero se nanaša dodeljeno pooblastilo oz. licenca.
Prav tako so vsakomur dostopne informacije glede veljavnosti dodeljenega pooblastila oz. licence, ali je le-ta aktivna ali v mirovanju V slednjem primeru je na spletni strani zbornice objavljena informacija, da ima pooblaščeni projektant status v mirovanju. Žig člana je deponiran pri službi za evidence in strokovne izpite organa. V skladu s tretjim odstavkom 7. člena Statuta organa član organa v času mirovanja statusa ne more opravljati dejavnosti, za katerih opravljanje je potrebno imeti status oziroma licenco. Javno dostopne so informacije o pogojih/vzrokih za status mirovanja kot izbrisa iz imenika. Mednje sodijo tudi v disciplinskih postopkih izrečeni ukrepi, ki so zavedeni v evidenco javnih pooblastil, zato da je objavljeni »register« pooblaščenih projektantov vedno verodostojna baza podatkov, namenjena uporabnikom projektantskih storitev. Listinska dokumentacija disciplinskih spisov vsebuje:
•    osebne podatke članov izven navedenega obsega, ki ga določa javno pooblastilo,
•    gradivo, načrte, skice, ki so lahko predmet varstva intelektualne lastnine,
•    listine, ki lahko predstavljajo poslovno skrivnost, ker temeljijo na sklenjeni pogodbi med projektantom in naročnikom.
Tretjič, med javno objavljenimi akti organa sta tudi Etični kodeks in Disciplinski pravilnik prav z namenom, da je javnost seznanjena z etičnimi načeli, ki jih zbornica zastopa in zahteva od članstva, ter da v primeru zaznave morebitnih kršitev lahko vsakdo na zbornico naslovi disciplinsko prijavo. Z vložitvijo prijave na disciplinski organ tako vlagatelj prijave postane stranka v postopku in je obveščen o morebitnih izrečenih disciplinskih ukrepih, če je domnevni kršitelj pred disciplinskimi organi prve in/ali druge stopnje prepoznan za krivega glede očitane kršitve. Na koncu dopisa je organ navedel, da bi lahko še in še postregel z argumenti in drugačno interpretacijo uporabe materialnega prava. Ne nazadnje ne gre prezreti dejstva, da je organ polnopravni član mednarodnega
združenja evropskih arhitekturnih zbornic Architects' Council of Europe s sedežem v Bruslju ter pod budnim očesom striktnega izvajanja in implementiranja evropskih norm, ki urejajo dejavnost njegovih članov ter zavezan za spoštovanje mednarodnega deontološkega kodeksa. Organ je še poudaril, da vsa njegova dejavnost izpričuje, da se zaveda odgovornosti in nalog, ki jih je dolžan in jih tudi izvaja v interesu tako stroke kot širše javnosti. Ne skriva se pred odgovornostjo. Delo organa je transparentno, informacije so javno dostopne, pri čemer pa ocenjuje, da transparentnost in javnost delovanja ne moreta posegati v pravice drugih, zato izraža v obravnavanem primeru veliko zaskrbljenost. Tukaj sploh ne gre za samo predmetno pritožbo odvetniške pisarne, gre za temeljno odločitev in razsodbo, ki bo vplivala na obseg javno razkritih informacij vsakomur.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1.    O organu kot o zavezancu za dostop do informacij javnega značaja

Organ je zahtevo prosilca primarno zavrnil iz razloga, ker naj ne bi bil zavezanec za postopanje po ZDIJZ v tistem delu dejavnosti, ki se nanaša na dokumente, ki jih zahteva prosilec, tj. dokumente vezane na disciplinski postopek, ki jih je zahteval prosilec. Upoštevaje navedeni ugovor organa, se je Pooblaščenec v tem postopku moral najprej opredeliti do vprašanja, ali in v katerem delu je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja.

Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja)  je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi, da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.

Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Ker ZDIJZ sam pojem informacije javnega značaja definira zelo široko, je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25.4.2007 in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002).

V skladu s prvim odstavkom 109. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGO-1) in 2. členom Statuta Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (Uradni list RS, št. 13/2004 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Statut), je organ pravna oseba javnega prava.

Organ se v Republiki Sloveniji ustanovi zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb (prvi odstavek 108. člena ZGO-1). Cilji, zaradi katerih se ustanovi in deluje organ, so določeni v drugem odstavku 108. člena ZGO-1:
1. varovanje in zastopanje interesov arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja, revidiranja ter prostorskega načrtovanja,  
2. svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo dejavnosti arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja in revidiranja projektne dokumentacije ter prostorskega načrtovanja, in
3. zagotavljanje strokovnosti pooblaščenih arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev.

Za specializirane osebe javnega prava štejemo zbornice, saj pravna stroka ugotavlja, da so v Sloveniji skoraj vse obstoječe zbornice javnopravne narave, tj. ustanovljene so z zakonom ali drugim javnopravnim aktom in je članstvo v njih praviloma obvezno. Takšne so na primer Gospodarska zbornica Slovenije, Odvetniška zbornica, Notarska zbornica, Zdravniška zbornica Slovenije, Lekarniška zbornica Slovenije, Veterinarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Inženirska zbornica Slovenije, Detektivska zbornica Slovenije, Zbornica za zasebno varovanje, Obrtna zbornica Slovenije, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. Zbornice, ki so pravne osebe javnega prava, so zavezanke za posredovanje informacij javnega značaja v celoti svojega delovanja. Zbornice, ki niso javnopravne narave, so lahko zavezane v skladu z ZDIJZ kot nosilke javnih pooblastil, vendar samo v tistem delu dejavnosti, ki predstavlja izvrševanje takšnega javnega pooblastila (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 132).

Tudi Ustavno sodišče je že postavilo kriterije za razlikovanje med javnopravnimi in zasebnopravnimi oblikami združevanj. Tako je v več svojih odločbah zapisalo, da mora biti združenje, če naj bo opredeljeno kot združenje javnopravne narave, ustanovljeno z zakonom kot oseba javnega prava in mora imeti javna pooblastila, v okviru katerih odloča o pravicah in obveznostih članov (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-290/96). Drugače kot pri združenjih, ki jih varuje 42. člen Ustave, pri oblikah zborničnega povezovanja ne gre za uresničevanje (zasebnih) interesov članov, zaradi katerih bi se posamezniki prostovoljno povezali. Zbornice so ustanovljene z javnopravnim aktom (zakonom) in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu.

Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-291/00 zapisalo, da iz dosedanje ureditve zbornic v slovenski zakonodaji, v kateri se je uveljavil kontinentalni model zborničnega organiziranja, kar velja tudi za organ v obravnavanem primeru, izhaja, da je članarina obvezna. Za tovrstne zbornice je značilno, da predvidevajo obvezno članstvo, da so to institucije javnega prava, ustanovljene z zakonom, da izvršujejo javna pooblastila na podlagi zakona in da so reprezentančni partner Vlade.

Iz vsega navedenega izhaja, da je organ v obravnavanem primeru pravna oseba javnega prava in kot tak v celoti svojega delovanja zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Pri tem Pooblaščenec v izogib nesporazumom zgolj pojasnjuje, da je organ poleg tega vsekakor zavezanec po ZDIJZ tudi kot nosilec javnih pooblastil, kar pomeni, da je zagotovo zavezan za posredovanje informacij javnega značaja tudi v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvrševanje nanj prenesenega javnega pooblastila, kot je to navedlo tudi Ministrstvo za javno upravo v mnenju, na katerega se sklicuje organ v izpodbijani odločbi.

2.    Ali so zahtevani dokumenti informacija javnega značaja

Kljub temu, da že iz zgoraj navedenih argumentov izhaja, da je organ zavezanec v celoti, je Pooblaščenec v nadaljevanju še dodatno presojal, ali je organ zavezanec po ZDIJZ tudi v tistem delu dejavnosti, ki se nanaša na dokumente, ki jih zahteva prosilec, tj. dokumente vezane na disciplinski postopek.
 
Prvi odstavek 110. člena ZGO-1 določa, da organ opravlja zlasti naslednje naloge:
1. določa strokovna načela na področju prostorskega načrtovanja, arhitekture in krajinske arhitekture,
2. pospešuje razvoj prostorskega načrtovanja, arhitekture in krajinske arhitekture ter skrbi za njun ugled,
3. sodeluje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti in zastopa stroko v razmerju do njih,
4. predlaga ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve, izdajo pravilnika o izvedbi javnih natečajev za pridobivanje strokovnih rešitev v prostorskih aktih ter za urbanistične, krajinske in arhitekturne rešitve nameravanih gradenj,
5. skrbi za strokovno izpopolnjevanje na področju prostorskega načrtovanja, arhitekturnega in krajinskega projektiranja ter sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov,
6. sprejema disciplinski pravilnik,
7. skrbi za strokovni razvoj in neodvisnost prostorskega načrtovanja ter arhitekturnega in krajinsko – arhitekturnega projektiranja, zastopa interese svojih članov v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in delodajalcev ter z namenom zagotavljanja njihove neodvisnosti in strokovnega razvoja ter nadzora nad opravljanjem dejavnosti prostorskega načrtovanja in arhitekturnega ter krajinsko-arhitekturnega projektiranja vodi seznam prostorskih načrtovalcev in projektantov in opravlja storitve za potrebe svojih članov,
8. zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorno projektiranje načrtov arhitekture in krajinske arhitekture in revidiranje takšnih načrtov ter odgovorno prostorsko načrtovanje,
9. vzpostavi, vodi in vzdržuje imenik pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev (v nadaljnjem besedilu: imenik ZAPS),
10. podeljuje licence za samostojno opravljanje arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja in revidiranja ter prostorskega načrtovanja,
11. sprejema kodeks poklicne etike pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev (v nadaljnjem besedilu: kodeks poklicne etike ZAPS),
12. izvaja nadzor nad spoštovanjem aktov ZAPS in kodeksa poklicne etike ZAPS in ukrepa v skladu z disciplinskim pravilnikom in drugimi akti zbornice,
13. za investitorja pripravi in lahko tudi organizira izvedbo javnih natečajev s področja urejanja prostora ter arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih rešitev.

Nadalje prvi odstavek 111. člena ZGO-1 izrecno določa, katere naloge organ opravlja kot javno pooblastilo, in sicer naloge iz 8., 9. in 10. točke prvega odstavka prejšnjega člena opravlja kot javno pooblastilo po določbah tega zakona.

5. člen Statuta med drugimi nalogami predvideva tudi naslednje naloge organa, ki so povezane z disciplinskim postopkom:
- organ zagotavlja uveljavljanje pravil dobre prakse ter spodbuja strokovno in etično poklicno ravnanje članov zbornice,
- organ določa disciplinske kršitve,
- organ izvaja nadzor nad spoštovanjem aktov zbornice in ukrepa v skladu z disciplinskim pravilnikom in drugimi akti zbornice v primeru njihove kršitve,
- organ z disciplinskimi ukrepi preprečuje članom zbornice opravljanje dejavnosti arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja in revidiranja ter prostorskega načrtovanja v nasprotju s predpisi ter preprečuje zlorabo statusov in licenc članov zbornice,
- organ sprejema ukrepe za preprečevanje opravljanja dejavnosti arhitekturnega in krajinskoarhitekturnega projektiranja in revidiranja ter prostorskega načrtovanja nepooblaščenim osebam.

ZGO-1 določa disciplinske zadeve v členih od 137. do 139. Disciplinski pravilnik, ki ga je skupščina organa sprejela na svoji seji dne 22. 12. 2004 (v nadaljevanju Disciplinski pravilnik), določa dejanja, ki pomenijo disciplinske kršitve članov organa, delovanje disciplinskih organov zbornice, disciplinski postopek in kazni za disciplinske prekrške.

Iz zgornjih navedb je nedvomno razvidno, da organ, poleg nalog, za katere ima javno pooblastilo, opravlja še druge naloge, ki niso javnopravne oziroma oblastne, temveč bolj zasebnopravne narave. Kljub temu je moč ugotoviti, da je tudi tovrstna dejavnost tesno povezana s segmentom javnega pooblastila. Vse, kar organ dela, sodi v javno interesno sfero, kajti že iz namena ustanovitve organa izhaja, da se organ ustanovi zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb. Cilji, zaradi katerih se ustanovi organ, navedeni v drugem odstavku 108. člena ZGO-1, še dodatno podkrepijo javni interes ustanovitve in delovanja organa. V javnem interesu je torej, da se arhitekturne storitve opravljajo dobro, učinkovito in strokovno. Te storitve pa lahko opravljajo le posamezniki, ki razpolagajo s potrebnim znanjem in imajo status pooblaščenega arhitekta ali status pooblaščenega krajinskega arhitekta (1. in 2. točka prvega odstavka 129. člena ZGO-1). Status pooblaščenega arhitekta oziroma status pooblaščenega krajinskega arhitekta se ob izpolnjevanju strokovnih in drugih zakonsko določenih pogojev pridobi z vpisom v imenik ZASP (drugi odstavek 128. člena ZGO-1). Naloge organa glede preverjanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje del pooblaščenih arhitektov oziroma pooblaščenih krajinskih arhitektov se z vpisom v imenik ZASP ne zaključijo oz. končajo. Organ je dolžan trajno vzdrževati imenik ZASP in preprečevati opravljanje dejavnosti arhitekturnega in krajinskoarhitekturnega projektiranja in revidiranja ter prostorskega načrtovanja nepooblaščenim osebam. 132. člen ZGO-1 predvideva možnost izbrisa pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega krajinskega arhitekta oziroma pooblaščenega prostorskega načrtovalca iz imenika ZASP, če le-ta pisno zahteva izbris, če mu je s pravnomočno sodno odločbo izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja storitev, če se ugotovi, da ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za opravljanje storitev, ter če mu je bil v disciplinskem postopku izrečen ukrep izbrisa iz imenika. Prav zaradi izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem pogojev pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov oziroma pooblaščenih prostorskih načrtovalcev je zakonodajalec organu naložil sprejem disciplinskega pravilnika in kodeksa poklicne etike pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev ter izvajanje nadzora nad spoštovanjem aktov organa in kodeksa poklicne etike organa in ukrepanje v skladu z disciplinskim pravilnikom in drugimi akti organa (6., 11. in 12. točka drugega odstavka 110. člena ZGO-1). Disciplinski pravilnik v 6. in 7. členu taksativno našteva lažje in težje disciplinske kršitve, ki jasno kažejo na nadzor organa nad strokovnostjo dela in ravnanja članov organa, torej pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov oziroma pooblaščenih prostorskih načrtovalcev. Disciplinski pravilnik predvideva sankcioniranje kršitev in organ na tak način preprečuje opravljanje dejavnosti pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov oziroma pooblaščenih prostorskih načrtovalcev na nedovoljen način ter zagotavlja javni interes, tj. strokovnost na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb.

Glede na navedeno so tudi naloge organa izven javnega pooblastila podvržene namenu in cilju ustanovitve in delovanja organa. Organ ni organiziran zato, da bi na trgu poleg izvajanja javnih pooblastil moral izvajati tržno dejavnost zaradi pridobivanja sredstev, temveč je ustanovljen zato, da služi ne samo interesom članov, temveč tudi javnemu interesu. Ustanovitev in delovanje organa torej nikakor ni v izključno zasebnem interesu. Zato je potrebno ugotoviti, da prisotnost javnega interesa v zvezi z obstojem in delovanjem organa slednjega uvršča med subjekte, ki so (skoraj) v celoti in (skoraj) v vseh segmentih podvrženi kontroli javnosti. Pooblaščenec ocenjuje, da tudi tista dejavnost organa, ki ni opredeljena kot javno pooblastilo, dosega tak nivo vezanosti na oblastno urejanje določenega področja, da opravičuje podvrženost določbam ZDIJZ. Podatki, ki jih zahteva prosilec, gotovo niso vezani na tisto dejavnost organa, ki bi morebiti predstavljala področje izven dometa ZDIJZ. Kot že rečeno, domet ZDIJZ v primeru organa ni omejen samo na informacije v zvezi s tisto dejavnostjo, ki pomeni izvrševanje javnih pooblastil, saj gre prvenstveno za osebo javnega prava, ki je zagotavljanju dostopa do informacij javnega značaja podvržena v celotni javnopravni sferi svojega delovanja.

Na koncu Pooblaščenec pojasnjuje, da se ni opredeljeval do navedb organa, ki se nanašajo na strukturo organov znotraj organa, saj sama notranja organizacija praviloma ne more vplivati na določitev delovnega področja organa, ki sodi pod domet ZDIJZ. Ravno tako za odločitev v obravnavani zadevi niso pomembne navedbe organa o njegovem katalogu informacij javnega značaja in o njegovih naporih, ki jih vlaga pri opravljanju svojih nalog, saj navedeno v ničemer ne vpliva na opredelitev nalog, ki jih organ izvaja kot pravna oseba javnega prava. Tudi navedbe organa, ki se nanašajo na Ministrstvo za okolje in prostor kot nadzorni organ, niso pravno relevantne za določitev obsega, v katerem je organ zavezan ravnati skladno z ZDIJZ. Pooblaščenec se tudi ni posebej opredeljeval do navedb organa, ki se nanašajo na osebne podatke, pravice intelektualne lastnine in poslovno skrivnost ter do navedb prosilca o prevladujočem javnem interesu za razkritje zahtevanih dokumentov, ker v obravnavanem primeru navedeno ni bilo pravno relevantno, saj se Pooblaščenec v pritožbenem postopku ni spuščal v presojo samih zahtevanih dokumentov. V konkretnem primeru je bilo namreč treba najprej razčistiti, ali organ je zavezanec za postopanje po ZDIJZ v tistem delu dejavnosti, ki se nanaša na dokumente, ki jih zahteva prosilec, tj. dokumente vezane na disciplinski postopek. Odločitev organa v izpodbijani odločbi je posledica zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj organ ni ugotavljal vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v obravnavani zadevi, ki izhajajo iz materialnega predpisa, torej ZDIJZ, ki nalaga organu določene obveznosti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja krog zavezanih organov določa prvi odstavek 1. člana ZDIJZ. Slednji so dolžni odločati po določbah ZDIJZ, med njimi so posebej navedene druge osebe javnega prava in tudi vsi nosilci javnih pooblastil. Kot izhaja iz obrazložitve te odločbe, je organ v skladu s 109. členom ZGO-1 pravna oseba javnega prava in na podlagi 111. člena ZGO-1 tudi nosilec javnega pooblastila in tudi informacije, ki jih zahteva prosilec, izvirajo iz delovnega področja organa kot pravne osebe javnega prava in so v zvezi z izvajanjem javnega pooblastila, zato je organ dolžan o zahtevi, v skladu z ZDIJZ, vsebinsko odločiti, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja ali ne.

Zaradi omenjene pomanjkljivosti je Pooblaščenec  odločbo organa odpravil in vrnil zadevo organu v ponovni postopek, v katerem bo organ pri ponovnem odločanju moral upoštevati določbe ZDIJZ, ki opredeljuje krog zavezanih organov in definicijo informacije javnega značaja ter določbe 214. člena ZUP glede obrazložitve odločbe. V ponovljenem postopku je organ dolžan vsebinsko odločiti o zahtevi prosilca, ali zahtevane informacije predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja v celoti ali pa morda vsebuje katero izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker je v  obravnavanem primeru organ nepopolno in zmotno ugotovil dejstva z vidika, ali je zavezan organ po določbah ZDIJZ, zaradi česar do meritorne odločitve o zahtevi prosilca sploh ni prišlo, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena, saj je organ na prvi stopnji zmotno in nepopolno ugotovil dejstvo, ali je zavezan organ po določbah ZDIJZ, zaradi česar do postopka o vsebinski presoji zahteve ni prišlo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti  najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.


Postopek vodila:                                       
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,                         
Svetovalka Pooblaščenca                           


Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka