Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.11.2017
Naslov: prosilka - Vrhovno državno tožilstvo
Številka: 090-232/2017
Kategorija: Tajnost vira, Kazenski postopek, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

 

Organ je zavrnil prosilki dostop do zahtevanega sklepa o zavrženju kazenske ovadbe na podlagi izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, sta pa podani izjemi po 3. točki prvega odstavka 6. člena in tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ. IP je tako pritožbi prosilke delno ugodil oziroma jo v delu, v katerem sta podani navedeni izjemi, zavrnil.
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-232/2017/6
Datum: 10. 11. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka) z dne 11. 10. 2017, zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. Tu-9-5/58/2017-7 z dne 26. 9. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

ODLOČBO:

 

1.    Pritožbi prosilke z dne 11. 10. 2017 se delno ugodi in se odločba Vrhovnega državnega tožilstva št. Tu¬–9-5/58/2017 z dne 26. 9. 2017 delno odpravi ter se odloči:
»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilki fotokopijo Sklepa Specializiranega državnega tožilstva št. Kt/18236/2014/TE z dne 25. 4. 2016 na način, da prekrije v dokumentu vse podatke, razen:
-    na 1. strani dokumenta:
∙ organ, številko in datum dokumenta (v glavi dokumenta),
∙ preambulo oziroma pravno podlago in naziv akta,
∙ datum podane ovadbe in organ, pri kateremu je bila podana,
∙podatkov o pravnih osebah, zoper katere je bila ovadba vložena (navedenih za besedilom »ter pravne osebe:«), in o kaznivih dejanjih (za besedilom » zaradi kaznivih dejanj:«),
∙ odločitev organa;
-    na 5. strani dokumenta:
∙ zadnji stavek v obrazložitvi, ki se navezuje na odločitev organa,
∙ pravni pouk in podpis organa.

 

2.    V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

 

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 


Obrazložitev:

 

Prosilka je z zahtevo z dne 24. 8. 2017 zahtevala posredovanje sklepa o zavrženju kazenske ovadbe … z dne 8. 1. 2013.

 

Organ je z odločbo št. Tu-9-5/58/2017-7 z dne 26. 9. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi odločbe navaja, da je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo zahtevo za preiskavo zoper … in ostale, iz zahteve pa je razvidno, da se dejansko stanje deloma prekriva z vsebino ovadbe, ki je bila zavržena, saj se nanaša na isti historični dogodek. Glede na opisano dejansko stanje je organ posredoval predmetni sklep vodji Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani z zaprosilom, da presodijo, ali bi razkritje sklepa o zavrženju … lahko škodovalo izvedbi kazenskega pregona v njihovi zadevi. Nosilka omenjene zadeve je presodila, da bi razkritje zahtevanega sklepa škodovalo izvedbi kazenskega postopka v njihovi zadevi, saj bi tako obdolženci pridobili podatke, s katerimi trenutno očitno ne razpolagajo in bi jih uporabili za potrebe odprtega postopka pred sodiščem, tudi za onemogočanje učinkovite in uspešne izvedbe preiskave oziroma kazenskega postopka in dokazovanja očitanega kaznivega dejanja ter za medsebojno dogovarjanje in usklajevanje zagovorov. Pri razlagi določil ZDIJZ in nujnosti uporabe ZKP pri odločanju o zahtevi za dostop ne gre prezreti, da je zakonodajalec v kazenskem postopku določil javnost samo za glavno obravnavo, vse druge faze (pred)kazenskega postopka javnosti niso dostopne. Uporaba specialnega predpisa je skladna tudi z namenom ZDIJZ, to je nadzor porabe javnih sredstev in nadzor nad delovanjem javnih institucij. Namen ZDIJZ prvenstveno ni pridobivanje podatkov o osumljencih in obdolžencih ter njim očitanih ravnanjih. Izvrševanje neke pravice v nasprotju z namenom, zaradi katerega jo postavlja pravni red, pa pomeni zlorabo pravice (tako tudi Ustavno sodišče v Sklepu št. U-I-413 z dne 25. 5. 2010, 10. odstavek). Zakonodajalec je s 128. členom ZKP omejil dostop do pregledovanja in prepisovanja kazenskega spisa, saj je lahko le tako zagotovil dosledno spoštovanje človekovih pravic, pravil učinkovitega postopka, načel in drugih procesnih jamstev v še nepravnomočno končanih kazenskih postopkih. S tem je izkazal, da je v odprtih postopkih podana izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki varuje nemoteno izvedbo kazenskega pregona. V obravnavanem postopku bi razkritje povzročilo nepopravljive posledice za samo izvedbo (pred)kazenskega postopka, tudi sodne preiskave, kot je v obravnavanem primeru, in glavne obravnave. Verodostojnost izpovedi prič bi bila z dostopom javnosti dodatno ogrožena. Škodni test tudi v tem primeru pokaže, da bi bila z razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, in bi nastala škoda, konkretno izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Prevladujoči interes javnosti po drugemu odstavku 6. člena ZDIJZ je moč uporabiti izjemoma in zgolj medijska odmevnost ne zadostuje. V ponazoritev izpostavlja organ, da po 128. členu ZKP tudi priče nimajo pravice do vpogleda v kazenski spis, po 319. členu ZKP predsednik senata po ugotovitvi obdolženčeve istovetnosti napoti priče iz razpravne dvorane, prav tako niso priče prisotne pri predstavitvi obtožnice in zagovoru obdolženca. Prav tako ne sme biti priča navzoča pri sprejemanju dokazov, če še ni bila zaslišana (331. člen ZKP). Namen navedenih določb ZKP je, da priča v svoji izpovedbi poda svoja videnja dogodka, ne da bi pri tem bila seznanjena z že pridobljenimi dokazi, drugimi izpovedbami, stališči tožilstva v obtožnici in s stališči obrambe v zagovoru, saj bi v nasprotnem primeru omenjeni dokazi, izpovedbe in stališča (zavedno ali nezavedno) lahko vplivala na izpovedbo priče, posledično pa na ugotovljeno dejansko stanje v kazenskem postopku. S tem bi bilo poseženo v eno temeljnih načel kazenskega postopka, in sicer v načelo iskanja resnice, določeno v 17. členu ZKP, sodišče in državni organi, ki sodelujejo v postopku, pa morajo po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe. Če bi bili ti dokumenti in podatki posredovani javnosti, bi se lahko vse predlagane priče mimo prej navedenih pravil kazenskega postopka seznanile s temi podatki, kar bi lahko vplivalo na njihovo izpovedbo, posledično pa na celoten kazenski postopek. Omogočanje dostopanja do dokumentov v zgodnejših fazah postopka tudi preprečuje ali vsaj otežuje, da bi morebitna kasnejša izključitev javnosti dosegla učinke. Prav tako je dokazni postopek dinamičen in ni moč predvideti vseh procesnih in dejanskih situacij. Opisani učinki določbe 128. člena ZKP so le nekateri izmed mnogih, ki varujejo interese kazenskega pregona, skupaj z vsemi pravicami obdolženca in žrtve kaznivih dejanj. Ker je vsebina zahtevanega dokumenta vsaj delno predmet (pred)kazenskega postopka, je bilo treba iz navedenih razlogov dostop zavrniti.

 

Prosilka je pri organu vložila pritožbo z dne 11. 10. 2017 iz razloga napačne uporabe materialnega prava, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev pravil postopka po 1., 2. in 4. točki prvega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ. Navaja, da v obravnavanem primeru ni podana nobena od izjem po 5.a ali 6. členu ZDIJZ. Navedbe organa, da bi obdolženci z razkritjem predmetnega sklepa prosilki pridobili podatke, s katerimi trenutno očitno ne razpolagajo in bi jih uporabili za potrebe odprtega postopka, so po mnenju prosilke povsem pavšalne in neutemeljene ter absurdne, organ namreč ne more vedeti, s katerimi podatki razpolaga …. Po drugi strani pa izpodbijana odločba posega v pravico …. Sklicuje se na ... člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava). Nadalje navaja, da ne posega v nepravnomočno končan kazenski postopek po 128. členu ZKP, saj zahteva ovadbo, ki je bila zavržena, kar pomeni, da je postopek na podlagi zavržene kazenske ovadbe končan. Izjema po  6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ torej ni podana. Zahtevana zavržena kazenskega ovadba je namreč del samostojnega kazenskega pregona, ki je ločen od kazenskega pregona, v kateremu je bila vložena zahteva za preiskavo, četudi se historični dogodek delno prekriva, in neposredno posega v …. S posredovanjem kazenske ovadbe torej kazenski pregon ne bi bil moten, ker je bila kazenska ovadba zavržena in postopek končan, postopek, v kateremu je vložena zahteva za preiskavo pa je nov, ločen postopek, ki s posredovanjem kazenske ovadbe ne bi trpel. Sklicuje se na odločbo IP št. 021-65/2008/4 z dne 30. 6. 2008 v delu, ko IP navaja, da morata biti pri predmetni izjemi izpolnjena kumulativno dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme, in to sta, da je postopek še v teku in da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. Postopek v zadevi zavržene kazenske ovadbe torej ni več v teku, za obstoj izjeme pa morata biti nujno podana skupaj oba pogoja. Neutemeljene so tudi navedbe, da bi bila s posredovanjem predmetne ovadbe ogrožena verodostojnost izpovedbe prič, saj prosilka …. Glede navedb organa, da bi z razkritjem zavržene kazenske ovadbe nastala škoda, ki bi bila povzročena izvedbi kazenskega postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo, pa navaja, da so navedbe neutemeljene, saj nima namena »razpečevati« pridobljene informacije javnosti, ampak …. Kazenske ovadba se …, in ker je bila zavržena ne more nastati nobena škoda za kazenski postopek, ker ga na podlagi zavržene kazenske ovadbe ne bo. Dejstvo, da glede na 128. člen ZKP priče nimajo vpogleda v kazenski spis, je za predmetni postopek irelevantno, saj prosilka …. Prosilka še izpostavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi organ opravil ustrezen ugotovitveni postopek skladno z ZUP, v kateremu bi ugotovil resnično dejansko stanje, in v ta namen ugotovil vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice). Torej, da bi ugotovil, katera dejstva točno bi škodno vplivala na izvedbo postopka, kjer je bila vložena zahteva za preiskavo. V skladu z 138. členom ZUP mora namreč zavezanec pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, pri čemer iz izpodbijane odločbe ni razvidno na kakšen način je zavezanec to ugotavljal, tudi obrazložitev sama je pavšalna in odločbe ni mogoče preizkusiti.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe z dopisom št. Tu-9-5/58/2017/9 z dne 18. 10. 2017, poslal v pristojno odločanje IP. Organ je pritožbi priložil izpodbijano odločbo in zahtevani sklep o zavrženju, naknadno pa z dopisom št. Tu-9-5/58/2017/10 z dne 19. 10. 2017 posredoval še zahtevo prosilke z dne 24. 8. 2017. V odstopu pritožbe je organ še opozoril, da gre v obravnavanem primeru za upravni postopek po ZDIJZ oziroma postopek s pritožbo, ki se izvaja po določbah ZUP, to pa nima nobene veze s pravicami …. Na poziv IP št. 090-232/2017/3 z dne 2. 11. 2017 je organ 3. 11. 2017 posredoval IP še kopijo mnenja Okrožnega državnega tožilstva z dne 21. 9. 2017 v zvezi s predmetnim sklepom.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo v celoti.

 

IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom v materializirani obliki, sporno pa je, ali je zahtevani dokument javno dostopen.

 

Predmet zahteve in s tem predmet presoje IP je torej Sklep Specializiranega državnega tožilstva št. Kt/18236/2014/TE z dne 25. 4. 2016 (v nadaljevanju: Sklep). Sklep se nanaša na zavrženje kazenske ovadbe zoper osumljene pravne in fizične osebe. Glede na to, da je organ prosilki zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju najprej presojal, ali so izpolnjeni pogoji za uveljavitev te izjeme v obravnavanem primeru.

 

Izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). 

 

Kazenski pregon v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Iz Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – Odl. US, 64/16 – Odl. US in 65/16 – Odl. US; v nadaljevanju: ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1, 19/15 in 23/17 - ZSSve; v nadaljevanju ZDT-1) posredno izhaja, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Namen opisane izjeme je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. Upoštevaje navedeno je IP upošteval tudi predmetno ovadbo oziroma zahtevani sklep. Ovadba je namreč sporočilo državnemu tožilcu ali policiji, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, in če je popolno, je podlaga državnemu tožilcu, da začne kazenski pregon, oziroma podlaga policiji za začetek njene kriminalistične preiskave (Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, mag. Štefan Horvat, 2004).

 

ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno določa dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme, in sicer:
- da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in
- da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. 

 

Prvi pogoj je izpolnjen, saj se zahteva nanaša na dokument v zvezi z določeno kazensko ovadbo zoper fizične in pravne osebe zaradi suma storitve kaznivih dejanj. Nedvomno gre torej za dokument v zvezi s kazenskim pregonom. 

 

Drugi pogoj najprej zahteva, da je postopek še v teku (v katerikoli fazi), in če je v teku, ta pogoj zavezuje organ k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora organ izkazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi kazenskega postopka, t.i. škodni test. IP ugotavlja, da predmetni kazenski postopek ni več v teku, saj iz Sklepa izhaja, da je bila kazenska ovadba v tej zadevi zavržena. IP se tako strinja s pritožbenimi navedbami prosilke, da postopek v zadevi zavržene kazenske ovadbe ni več v teku, za obstoj izjeme pa morata biti nujno podana skupaj oba pogoja.

 

Ker v obravnavanem primeru nista izpolnjena oba pogoja, ki morata biti podana hkrati, IP ugotavlja, da izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. IP je po uradni dolžnosti presojal še, ali je podana katera druga izjema po ZDIJZ. Glede na to, da Sklep vsebuje osebne podatke fizičnih oseb in prijavitelja kaznivih dejanj, je IP presojal dostop do tega dokumenta še z vidika določb 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ.

 

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 

 

ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napoti na uporabo določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). ZVOP-1 je namreč krovni zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Definicija osebnega podatka izhaja iz prve in druge točke 6. člena ZVOP-1. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Ob tem IP pojasnjuje, da je bistven element pojma osebnega podatka ta, da se lahko nanaša le na določeno oziroma določljivo fizično osebo, ne pa tudi na pravne osebe. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.

 

Pri ugotavljanju, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:
-    ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in
-    ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1.

 

IP je ugotovil, da obravnavani dokument vsebuje imena in priimke posameznih fizičnih oseb, zoper katere je bila vložena ovadba, ki je predmet Sklepa. Za razkritje teh osebnih podatkov ni pravne podlage v smislu 9. člena ZVOP-1. IP je prav tako ugotovil, da se varovani osebni podatki prepletajo skozi vso vsebino obrazložitve Sklepa z drugimi podatki in da bi lahko bile posamezne fizične osebe na podlagi teh podatkov določene oziroma določljive. Podatki se namreč nanašajo na opis konkretnih dejanj v posameznih pravnih subjektih. Instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in prvemu odstavku 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16) tako v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti na način, da se izločijo podatki, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, poleg tega pa bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa (tj. če bi prekrili vse podatke, ki so po svoji vsebini varovani) popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine in bi zato bili brez posebne vrednosti za prosilko oziroma javnost. 

 

IP je ugotovil tudi, da predmetni dokument vsebuje tudi ime in priimek podpisnice Sklepa, ki je okrožna državna tožilka. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da podatki o imenu, priimku in nazivu javnega funkcionarja niso varovani osebni podatek, ker je za njihovo obdelavo in posredovanje javnosti podana podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na morebitne izjeme dostop do informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. 

 

Varovanje tajnosti vira po tretjem odstavku 5.a členu ZDIJZ

 

Varovani so tudi podatki o prijavitelju kaznivih dejanj. IP je namreč ugotovil, da Sklep obsega med drugim tudi podatke o prijavitelju kaznivih dejanj, in sicer navedbo pravne osebe ter imena in priimka oseb, ki sta predmetno ovadbo podpisali. V skladu s tretjim odstavkom 5.a člena ZDIJZ zavrne organ prosilcu dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Tajnost prijavitelja kaznivega dejanja določa Zakon o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr. in 10/17) v 118. členu.

 

Glede pritožbenih navedb prosilke, da nima namena »razpečevati« pridobljene informacije javnosti, ampak …, pa IP navaja, da gre v postopku po ZDIJZ za presojo dostopa do informacij javnega značaja z učinkom erga omnes. Povedano drugače, informacija javnega značaja, ki je javno dostopna, je javno dostopna vsakomur (fizičnim in pravnim osebam) ne glede na pravni interes prosilca.

 

V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilke, da izpodbijana odločba posega …. Namen ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Povedano drugače, ZDIJZ …, ampak je namenjen širši javnosti. Temeljno načelo ZDIJZ namreč usmerja proces odločanja javnih oblasti k odpiranju za vse, z namenom, da lahko vsi tvorno sodelujejo pri sprejemanju odločitev in da lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih organov.

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilke delno ugodil, ker je ugotovil, da je treba zadevo delno rešiti drugače. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je IP tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilke, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe. IP je namreč ugotovil, da je v delu pritožbe, ki se zavrne, izrek v izpodbijani odločbi zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi (z izjemo po 5.a členu ZDIJZ in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, namesto z izjemo po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Nataša Siter, univ.dipl.prav.,
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka