Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 29.10.2019
Naslov: prosilka- Vlada RS
Številka: 090-314/2017/35
Kategorija: Tajni podatki
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

V obravnavani zadevi  je IP izdal končno dopolnilno odločbo v pritožbenem postopku glede dostopa do dokumentov, povezanih z orožjem, pridobljenim od leta 1990 do 1994. Predmet presoje v navedeni dopolnilni odločbi so bili dokumenti, ki so označeni s stopnjo tajnosti. IP je ugotovil, da je pritožba prosilke glede dokumentov, ki ju je IP označil s št. 1 in 6, utemeljena, saj je organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP odločil, da mora organ prosilki posredovati dokumenta, pri čemer mora glede dokumenta, ki je označen s št. 1, umakniti stopnjo tajnosti. Glede ostalih dokumentov je IP sledil odločitvi organa, da gre za tajne podatke in s tem izjemo po ZDIJZ, zato je pritožbo prosilke v tem delu zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-314/2017/35

Datum: 30. 10. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 252. člena ter 1. in 3. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 18. 12. 2017, (dalje prosilka), zoper odločbo z dne 16. 11. 2017, št. 09001-22/2011/67, Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva 20-25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

D O P O L N I L N O  O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke se glede naslednjih dokumentov ugodi in se odloči:
  • organ mora iz dokumenta »1. trgovanje z orožjem – poročilo (Vlada Republike Slovenije) brez št. iz leta 1999« umakniti stopnjo tajnosti TAJNO in v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe fotokopijo posredovati prosilki,
  • organ mora prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta:
  1. sklep Vlade RS (Vlada RS), št. 801/94-23, z dne 17. 11. 1994, brez prilog.
  1. Pritožba prosilke se zavrne glede dostopa do naslednjih dokumentov:
  1. primopredaja dokumentov SOVE (SOVA), brez št., brez datuma, iz leta 1999,
  1. pregled in ocena aktivnosti nekaterih oseb v trgovini z orožjem (SOVA?), brez št., z dne 20. 9. 1994,
  1. firma Orbis, podatki o trgovini z orožjem (SOVA), brez št. in datuma,
  1. predlog poročila in analiza dokumentacije o trgovini z orožjem (Državni zbor RS), ST/213-05/90-1/47, z dne 24. 2. 2005
  1. dokument (Ministrstvo za obrambo), št. UVA-083, z dne 18. 7. 1996,
  2. predlog za uvedbo operativne kontrole (Ministrstvo za notranje zadeve), dvakrat, št. 22-Z-, z dne 8. 5.1992.
  1. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilka je dne 6. 5. 2011 na Ministrstvo za obrambo podala pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja za vpogled v dokumentacijo, povezano z orožjem, pridobljenim od leta 1990 do 1994, in sicer v »vse dokumente, zadeve, dosjeje, registre, evidence ali drugo dokumentarno gradivo, nastalo na MORS (ali katerem koli njegovem oddelku, odseku in podobnem, na primer Teritorialni obrambi, Slovenski vojski, Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, v 1. specialni brigadi MORS oziroma 30. razvojni skupini, Obveščevalno varnostni službi oziroma VOMO ali kateremkoli organu, ki je predhodnik naštetih organov ali je pred nastankom naštetih organov opravljal njegove naloge), v sodelovanju z drugim organom ali ki jih je MORS pridobilo od drugih oseb in se nanašajo na:

- odprodajo, brezplačno prepustitev ali izposojo orožja ali druge vojaške opreme (v nadaljnjem besedilu: orožje), ki ga je v Republiki Sloveniji zapustila Jugoslovanska ljudska armada po svojem odhodu oktobra 1991, kakor tudi glede tistega, ki so ga slovenski varnostni organi od JLA na kakršen koli način pridobili že med osamosvojitveno vojno, in sicer kupcem oziroma prejemnikom z ozemlja katerekoli nekdanje jugoslovanske republike ali avtonomne pokrajine,

- transporte orožja čez ozemlje Republike Slovenije med letoma 1990 in 1994 (na primer dovoljenja za tranzit, uvoz, izvoz in drugo),

- nakupe orožja in druge vojaške opreme v tujini,

- prodajo v tujini kupljenega orožja katerikoli nekdanji jugoslovanski republiki ali avtonomni pokrajini med majem 1990 in marcem 1994,

- dokumente, nastale v preiskavah v okviru MORS, kot tudi v sodelovanju z drugimi organi,

- druge dokumente, ki so nastali glede orožja, pridobljenega od JLA, nakupov, prodaje oziroma prometa z orožjem med majem 1990 in marcem 1994,

- zapisnik o primopredaji poslov med Jelkom Kacinom in Janezom Janšo (marec 1994), in sicer z vsemi prilogami (pomeni vse listine z opr. št., kot so navedene v zapisniku o primopredaji),

- listino Zapisnik o primopredaji orožja, z dne 29. 3.1994 (19 strani) in temu priložene tri listine Zbirnik kompenzacije I, Zbirnik kompenzacije II, Zbirnik kompenzacije II BiH (skupno štiri strani)«. Zahtevala je dostop do dokumentov v obliki fotokopije.

 

O zahtevi prosilke je organ odločil z več delnimi odločbami, in sicer je dne 2. 2. 2012 izdal prvo delno odločbo, 22. 5. 2014 drugo, 29. 7. 2015 tretjo, 18. 11. 2015 četrto ter 26. 5. 2016 peto delno odločbo. Izpodbijana odločba pomeni dokončanje postopka glede odločanja o dostopu do zahtevane dokumentacije. V prvi točki izreka izpodbijane odločbe je organ navedel dokumente, glede katerih je zahtevi ugodil v celoti. V drugi točki je organ omogočil delni dostop do navedenih dokumentov, s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. V tretji točki izreka izpodbijane odločbe je organ navedel dokumente, glede katerih je dostop v celoti zavrnil, zaradi izjeme tajnih podatkov, in sicer (IP je dokumente oštevilčil zaradi lažje obravnave v nadaljevanju):

  1. trgovanje z orožjem - poročilo (Vlada Republike Slovenije), brez št., iz leta 1999,
  2. celoten pregled finančno-materialnega stanja na dan 10. 5.1992 (Ministrstvo za notranje zadeve), št. 1275-1992, z dne 18. 5.1992,
  3. tovorna ladja Herman C BOY - Prevoz kontejnerjev z orožjem – ugotovitve (Ministrstvo za notranje zadeve), št. 0221-7-Z21-151/95, z dne 10. 5. 1995,
  4. primopredaja dokumentov SOVE (SOVA), brez št., brez datuma, iz leta 1999,
  5. izvješče o primljenim sredstvima (Zapovjedništvo obrane grada Split), brez št., z dne 26.11. 1991,
  6. sklep Vlade RS (Vlada RS), št. 801/94-23, z dne 17.11.1994
  7. nabava pribora za upravljanje vatrom PUV M56 I M80 (BiH), št. 06/20-148, z dne 28. 4. 1995,
  8. pregled in ocena aktivnosti nekaterih oseb v trgovini z orožjem (SOVA?), brez št., z dne 20. 9. 1994,
  9. zaprosilo za izročitev izvoda poročila o prodanem orožju Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije (Ministrstvo za notranje zadeve), št. 0221-21-Z21-152/95, z dne 9. 5. 1995,
  10. firma Orbis, podatki o trgovini z orožjem (SOVA), brez št. in datuma,
  11. pretraživanje deviznih sredstava od poduzeča Orbis Velenje (Republika Hrvaška, Občina Zadar, Sekretarijat obrane), brez št., z dne 5.1.1992,
  12. pismo atašeja, polkovnika v zvezi s skladiščenjem vojaške opreme v Sloveniji (ataše Vrosch), brez št. in datuma,
  13. predlog poročila in analiza dokumentacije o trgovini z orožjem (Državni zbor RS), ST/213-05/90-1/47, z dne 24. 2. 2005
  14. umik zaupnosti z dokumentov, ki jih je preiskovalni komisiji poslalo Ministrstvo za obrambo RS (Državni zbor Republike Slovenije), št. 213-05/90-1/47, z dne 7. 12. 1999,
  15. dokumentacija o orožju iz Ložnice (Državni zbor Republike Slovenije), št. 213-05/90-1/47, z dne 3. 12. 1999,
  16. oprema in orožje v skladišču Ložnica (Državni zbor Republike Slovenije), št. 213-05/90-1/47, z dne 18. 5. 1999,
  17. dokument (Ministrstvo za obrambo), št. UVA-083, z dne 18. 7. 1996,
  18. predlog za uvedbo operativne kontrole (Ministrstvo za notranje zadeve), dvakrat, št. 22-Z-, z dne 8. 5.1992.

 

Glede na to, da je prosilka vložila pritožbo zaradi zavrnitve dostopa do informacij, navedenih v tretji točki izreka izpodbijane odločbe, je IP v nadaljevanju povzel obrazložitev organa, ki se nanaša na tretjo točko izreka odločbe. Za zgoraj navedene dokumente v 3. točki izreka izpodbijane odločbe je organ ugotovil, da ne gre za informacije javnega značaja, saj so dokumenti označeni s stopnjo tajnosti, kar po mnenju originatorja predstavlja razlog za njihov izvzem od vpogleda javnosti vanje. Organ je v postopku ugotovil, da se zahteva nanaša na podatke, ki so na podlagi ZTP določeni za tajne, s stopnjo tajnosti »zaupno«, »tajno« in »strogo tajno«. V skladu z ZTP se stopnja tajnosti »zaupno« določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije, stopnja tajnosti »tajno« se določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije, stopnja tajnosti »strogo tajno« pa se določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi ogrozilo vitalne interese Republike Slovenije ali jim nepopravljivo škodovalo. Na podlagi navedenega je organ zaključil, da je glede na to, da so vsi dokumenti, navedeni pod 3. točko, označeni s stopnjo tajnosti, kar po mnenju originatorjev predstavlja razlog za njihov izvzem od vpogleda javnosti vanje, je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka izpodbijane odločbe. V predmetnem postopku je bilo ugotovljeno, da posebni stroški postopka niso nastali.

 

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka vložila pritožbo dne 18. 12. 2017, v kateri je navedla, da dokumenti, glede katerih je organ zavrnil dostop, ali formalno ali vsebinsko ne izpolnjujejo pogojev zaupnosti, ali pa je glede na tematiko njihova vsebina takšna, da bi morali biti javni. Pri tem je prosilka izpostavila naslednje primere:

  • bistveni deli osnutka poročila, navedenega v 13 alineji 3. točke izreka, so objavljeni v knjigi Kaj nam pa morete!2 Orožarski tajkuni, Matjaž Frangež, 2008, na straneh 650-658, torej je vsebina poročila že javna,
  • bistveno za razjasnitev »orožarske afere« je v šesti alineji 3. točke izreka naveden sklep Vlade RS; kakšni so argumenti, da ostaja javen? Skrivanje imen odločevalcev? Zakaj?
  • v osmi alineji 3. točke izreka je najverjetneje navedeno zbirno poročilo, ki je bilo pripravljeno z namenom dviganja megle; res, da na njem piše, da je državna skrivnost; vendar, je to res tako, lahko dokument, za katerega Vlada RS ne ve niti, v katerem državne organu je nastal...?
  • zakaj ostajajo tajni popisi iz skladišča Ložnica? Bi bile količine za javnost previsoke?

 

Organ je pritožbo prosilke kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 21. 12. 2017, št. 09001-22/2011/71, s prilogami, poslal v odločanje IP.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oziroma prosilka izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP pojasnjuje, da je tekom pritožbenega postopka ugotovil, da so posamezni deli zahteve prosilke primerni za odločitev, zato je v predmetni zadevi že izdal dve delni odločbi, in sicer odločbo št. 090-314/2017/12 z dne 13. 6. 2018, v kateri je bilo odločeno o dostopu do dokumentov, ki jih je IP označil pod zaporedno št.: 2, 3, 9, 14, 15 in 16 in odločbo št. 090-314/2017/29 z dne 20. 9. 2019, v kateri je bilo odločeno o dostopu do dokumentov, ki jih je IP označil pod zaporedno št.: 5, 7, 11 in 12.

 

Delni odločbi sledi dopolnilna odločba, lahko pa je v posamezni zadevi izdanih več delnih in končna dopolnilna odločba, pri čemer so vsaka zase samostojne glede nastopa pravnih učinkov. V konkretnem primeru so predmet zahteve informacije, ki predstavljajo celoto vložene zahteve, zato so izpolnjeni pogoji za izdajo dopolnilne odločbe.

 

To pomeni, da so predmet pritožbenega postopka samo še naslednji dokumenti:

  1. trgovanje z orožjem - poročilo (Vlada Republike Slovenije), brez št., iz leta 1999,
  1. primopredaja dokumentov SOVE (SOVA), brez št., brez datuma, iz leta 1999,
  1. sklep Vlade RS (Vlada RS), št. 801/94-23, z dne 17.11.1994
  1. pregled in ocena aktivnosti nekaterih oseb v trgovini z orožjem (SOVA?), brez št., z dne 20. 9. 1994,
  1. firma Orbis, podatki o trgovini z orožjem (SOVA), brez št. in datuma,
  1. predlog poročila in analiza dokumentacije o trgovini z orožjem (Državni zbor RS), ST/213-05/90-1/47, z dne 24. 2. 2005
  1. dokument (Ministrstvo za obrambo), št. UVA-083, z dne 18. 7. 1996,
  2. predlog za uvedbo operativne kontrole (Ministrstvo za notranje zadeve), dvakrat, št. 22-Z-, z dne 8. 5.1992.

 

Organ je dostop do navedenih informacij zavrnil zaradi izjeme tajnih podatkov po prvi točki prvega dostavka 6. člena ZDIJZ, zato se je IP v nadaljevanju opredelil do zatrjevane izjeme.

 

IP poudarja, da je izjema tajnih podatkov odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki v pravnem redu Republike Slovenije ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/2006-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZTP). Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastali, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).

 

Glede navedenih dokumentov je IP dne 25. 4. 2018 in 24. 10. 2019, z namenom razjasnitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP, pridobil pojasnila oz. dokumente od originatorjev dokumentov ter z vpogledom v dokumente ugotovil naslednje:

 

Dokument št. 1: trgovanje z orožjem - poročilo (Vlada Republike Slovenije), brez št., iz leta 1999

IP je z vpogledom v dokument ugotovil, da nosi oznako TAJNO, s preoznačitvijo po ZTP z dne 9. 7. 2003 (s strani osebe, pooblaščene za preoznačitev, ne pa za določanje tajnosti), na dokumentu pa sicer ni razvidno, kdo ga je označil kot tajnega. Dokument je brez podpisa, z oznako Vlada RS in ima tri strani. Na ogledu in camera dne 25. 4. 2019, (ki je bil izveden na MORS) dokument ni imel ocene možnih škodljivih posledic, zato je bilo dogovorjeno, da se Vlado RS pozove, da se opredeli do dokumenta. Na ogledu in camera dne 24. 10. 2019 je MORS pojasnil, da Vlada RS vztraja, da to ni njihov dokument oz. da z navedenim dokumentom ne razpolaga. Prav tako tudi vsebina dokumenta, po oceni Vlade RS, ni identična dokumentu št. 801/96-28 z dne 3. 9. 1996. To pomeni, da se kljub poizvedbam in nazivu v glavi dokumenta »Vlada Republike Slovenije«, ni ugotovilo, kdo je originator tega dokumenta in da dokument nima ocene možnih škodljivih posledic. Glede na navedeno IP ugotavlja, da zahtevan dokument ne izpolnjuje formalnega kriterija po ZTP, zato ne gre za tajen dokument. Dokument lahko kot tajen označijo samo osebe, ki jih določa ZTP. V konkretnem primeru ni razvidno, katera pooblaščena oseba je dokumentu dala oznako tajno. Prav tako ni priložena ocena možnih škodljivih posledic, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Ker niso izpolnjena vsa formalna temeljna merila za tajni podatek, se IP ni ukvarjal z materialnimi vidiki tajnega podatka pri zahtevanem dokumentu. Že odsotnost obveznih formalnih pogojev namreč vodi k zaključku, da pri zahtevanem dokumentu ne gre za tajni podatek, in torej izjema po 1. točki 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ ni podana. Ker iz 3. odstavka 17. člena ZTP izhaja, da se mora podatek oziroma dokument obravnavati kot tajen, tudi če je označen le s stopnjo tajnosti (torej, če je izpolnjen le formalni pogoj), mora organ iz dokumenta »trgovanje z orožjem - poročilo (Vlada Republike Slovenije), brez št., iz leta 1999« umakniti stopnjo tajnosti TAJNO. IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane druge izjeme po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da le te niso podane. Dokument sicer vsebuje osebne podatke, in sicer ime in priimek poslanca ter ime in priimek predsednika Državnega zbora, ki sta v tej funkciji, kot nosilca javne funkcije tudi navedena, zato v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ (podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije), ne gre za varovane osebne podatke.

 

Dokument št. 6: sklep Vlade RS (Vlada RS), št. 801/94-23, z dne 17. 11. 1994

IP je na ogledu in camera dne 25. 4. 2019 vpogledal v dokument in ugotovil, da nosi oznako TAJNO z dne 9. 7. 2003 (s preoznačitvijo). MORS je pojasnil, da se je Vlada RS sklicevala na prilogo, ki naj bi bila označena s stopnjo tajnosti in je originator MORS. Gre za dokument brez priloge. IP je na ogledu in camera dne 24. 10. 2019 ugotovil, da je bila dokumentu preklicana stopnja tajnosti TAJNO dne 8. 1. 2019. MORS je namreč dne 18. 12. 2018, št. 090-2/2014-116 preklical stopnjo tajnosti dokumentu št. 1148/94-BF z dne 4. 11. 1994, posledično pa je Vlada RS z dokumentom št. 09001-22/2011/92 z dne 8. 1. 2019, preklicala stopnjo tajnosti iz dokumenta, ki je predmet presoje IP. Ker je torej dokument brez stopnje tajnosti, zatrjevana izjema ni več podana. IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane druge izjeme po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da te niso podane. Dokument sicer vsebuje osebne podatke, in sicer ime in priimek generalnega sekretarja Vlade RS, ki je v tej funkciji, kot nosilec javne funkcije tudi naveden, zato v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ (podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije), ne gre za varovane osebne podatke.

 

Pritožba prosilke je torej v tem delu, glede dokumentov, ki ju je IP označil s št. 1 in 6, utemeljena, saj je organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

 

IP je nadalje presojal dokumente, ki jih je IP označil s št. 4, 8 in 10. Gre za dokumente, katerih originator je SOVA.

Dokument št. 4: primopredaja dokumentov SOVE (SOVA), brez št., brez datuma, iz leta 1999

IP je z vpogledom dne 25. 4. 2018 ugotovil, da so predmet presoje štiri priloge, ki nosijo oznako TAJNO, s preoznačitvijo po ZTP. MORS je pojasnil, da je dne 2. 3. 2016, št. 090-1/2016/6 prejel pojasnilo SOVE, da gre za dokumente SOVE in da ne bo umaknila stopnje tajnosti, vendar pa ni predložila ocen možnih škodljivih posledic. Na ogledu in camera dne 24. 10. 2019 je MORS pojasnil, da je SOVA dokumente identificirala, tako da jim je določila številke, datume in ocene možnih škodljivih posledic. IP je tako prevzel v spis naslednje ocene možnih škodljivih posledic: št. 022-5/2015/10, št. 022-5/2015/9, 022-5/2015/12 in št. 022-5/2015/13, vse z dne 9. 3. 2016, ki jih je podpisal direktor SOVE in v katerih je navedeno, da so podatki označeni s stopnjo tajnosti TAJNO; saj bi njihovo razkritje nepoklicani osebi lahko hudo škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije, hudo škodovalo njenim odnosom s tujimi državami ali z mednarodnimi organizacijami, hudo škodovalo njeni verodostojnosti in ugledu v mednarodni skupnosti, omogočilo odkriti oblike in metode tajnega pridobivanja podatkov ter identiteto tajnih sodelavcev agencije in hudo škodilo njenemu prihodnjemu delovanju. Določeno je, da tajnost preneha s preklicem.

 

Dokument št. 8: pregled in ocena aktivnosti nekaterih oseb v trgovini z orožjem (SOVA?), brez št., z dne 20. 9. 1994

IP je z vpogledom dne 25. 4. 2018 ugotovil, da je dokument označen s stopnjo tajnosti TAJNO, s preoznačitvijo po ZTP dne 16. 4. 2003. Ni bilo podatka, kdo je dokument naredil, niti ni nihče podpisan. MORS je pojasnil, da je bil dokument posredovan na SOVO v opredelitev, vendar še niso prejeli odgovora. Na ogledu in camera dne 24. 10. 2019 je MORS pojasnil, da je SOVA vpogledala v dokument in ga identificirala s številko 0900-SJ-Z-2/16-93 z dne 25. 2.1993 in priložila oceno možnih škodljivih posledic z dne 9.3.20016, št. 022-5/2015/14, ki dokument stopnjuje s stopnjo tajnosti TAJNO, podpisano s strani direktorja SOVE. V oceni je navedeno, da bi razkritje nepoklicani osebi lahko hudo škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije, hudo škodovalo odnosom s tujimi državami ali z mednarodnimi organizacijami, hudo škodovalo verodostojnosti in ugledu v mednarodni skupnosti, omogočilo odkriti obliko tajnega pridobivanja podatkov ter identiteto tajnih sodelavcev agencije ter na ta način škodilo njenemu delovanju in hudo škodilo njenemu prihodnjemu delovanju. Določeno je, da tajnost preneha s preklicem.

 

Dokument št. 10: firma Orbis, podatki o trgovini z orožjem (SOVA), brez št. in datuma

IP je z vpogledom dne 25. 4. 2018 ugotovil, da gre za dokument, kot priloge v dokumentu, ki ga je IP označil s št. 4. Dokument je označen s stopnjo tajnosti TAJNO, s preoznačitvijo po ZTP. MORS je pojasnil, da je SOVA z dopisom z dne 2. 3. 2016, št. 090-1/2016/6 ocenila, da dokument ohranja stopnjo tajnosti, ni pa predložila ocene škodljivih posledic. Na ogledu in camera dne 24. 10. 2019 je MORS pojasnil, da je SOVA dokument identificirala s številko Z-2/100-94, datumom 2. 9. 1994 in predložila oceno možnih škodljivih posledic št. 022-5/2015/11 z dne 9. 3. 2016, ki jo je podpisal direktor SOVE in v katerem je navedeno, da so podatki označeni s stopnjo tajnosti TAJNO,saj bi njihovo razkritje nepoklicani osebi lahko hudo škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije, hudo škodovalo njenim odnosom s tujimi državami ali z mednarodnimi organizacijami, hudo škodovalo njeni verodostojnosti in ugledu v mednarodni skupnosti, omogočilo odkriti oblike in metode tajnega pridobivanja podatkov ter identiteto tajnih sodelavcev agencije in hudo škodilo njenemu prihodnjemu delovanju. Določeno je, da tajnost preneha s preklicem.

 

IP ugotavlja, da zgoraj navedene zahtevane informacije izpolnjuje formalni kriterij, saj so vidno označene s stopnjo tajnosti TAJNO in so za njih izdelane ocene možnih škodljivih posledic, informacijam pa je tajnost določila oseba, ki je za to pooblaščena z 10. členom ZTP, in sicer direktor SOVE. Pri presoji obstoja materialnega kriterija IP ugotavlja, da so pristojnosti in delovno področje SOVE nedvomno nanašajo na javno varnost in obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS v skladu s 5. členom ZTP, saj gre za organ, za katerega že iz njegovega naziva oziroma namena ustanovitve izhaja, da deluje znotraj sistema nacionalne varnosti, za izvajanje ukrepov, s katerimi se zagotavlja zadostna raven nacionalne varnosti in varnosti državljanov oziroma posameznikov. Vprašanje, ki sledi pa je, ali se tudi zahtevane informacije nanašajo na omenjena področja. Predmet presoje so informacije, ki se nanašajo na »trgovino z orožjem«, in sicer z vidika delovanja SOVE. Večini tovrstnih dokumentov je bila stopnja tajnosti preklicana, na podlagi odločitev, ki so jo sprejeli sami originatorji dokumentov ali na podlagi pravnomočnih odločb IP in so torej dokumenti že prosto dostopni. Ne glede na to, da se IP zavzema za široko transparentnost informacij, ki so povezana s »trgovino z orožjem«, pa je glede zgornjih dokumentov sledil oceni originatorja, da se zahtevana dokumentacija nanaša na vsebine oziroma eksplicitno navedena področja, ki jih ZTP predvideva v 5. členu in da bi njihovo razkritje hudo škodovalo varnosti ali interesu Republike Slovenije oziroma škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa, kar pomeni, da sta podana formalni in materialni kriterij tajnih podatkov, zato je podana izjema po prvi točki prvega dostavka 6. člena ZDIJZ. Podredno IP še dodaja, da dokumenti vsebujejo tudi veliko varovanih osebnih podatkov, ki so prepleteni skozi celotne dokumente.

 

Glede dokumenta št. 13: predlog poročila in analiza dokumentacije o trgovini z orožjem (Državni zbor RS), ST/213-05/90-1/47, z dne 24. 2. 2005 , je IP na ogledu in camera dne 25. 4. 2018 vpogledal v dokument in ugotovil, da je označen s stopnjo tajnosti STROGO TAJNO, datum določitve 24. 2. 2005 s strani predsednika Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Ocena možnih škodljivih posledic ni bila priložena. MORS je pojasnil, da je pozval Državni zbor RS, da predloži oceno, vendar je DZ RS zahteval izročitev dokumenta. Na ogledu in camera dne 24. 10. 2019 je MORS pojasnil, da je bil dokument posredovan v DZ RS in ga torej nima več. DZ RS je z dopisom z dne 26. 6. 2018, št. 200-15/18-2/6 posredoval IP oceno možnih škodljivih posledic z dne 24. 2. 2005, št. ST/2013-05/90-1/47, ki jo je podpisal predsednik Državnega zbora RS. V oceni je navedeno, da je dokument Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki obsega 22 strani (brez prilog) pripravljen na podlagi analize proučene dokumentacije pristojnih obveščevalnih in varnostnih služb, ki je navedena v poročilu. Iz navedene dokumentacije izhaja, da dokumenti obveščevalnih in varnostnih služb nosijo najvišje stopnje tajnosti, zato navedeno poročilo komisije št. ST/213-05/90-1/47, z dne 24. 2. 2005, ki ga je Komisija sprejela na 3. Seji 18. 3. 2005 stopnjuje s stopnjo tajnosti STROGO TAJNO. Dokumentu se lahko tajnost spremeni ali umakne, kot določi predsednik KNOVS po predhodnem soglasju originatorjev dokumentacije, ki je bila podlaga za pripravo poročila. 

 

IP ugotavlja, da zahtevana informacija izpolnjuje formalni kriterij, saj je vidno označene s stopnjo tajnosti STROGO TAJNO in je izdelana ocena možnih škodljivih posledic, informaciji pa je tajnost določila oseba, ki je za to pooblaščena z 10. členom ZTP, in sicer predsednik KNOVS. Po 18. členu ZTP je sicer treba tajne podatke stopnje tajnosti STROGO TAJNO pregledati enkrat letno, kar v obravnavanem primeru ni izpolnjeno, in torej originator dokumenta ne pregleduje dosledno, vendar pa v okviru presoje formalnega kriterija po oceni IP omenjena okoliščina ne more pomeniti, da navedena ocena »ne obstaja«. IP je tako zaključil, da je v danem primeru za zahtevano informacijo ohranjena kontinuiteta obstoja pisne ocene možnih škodljivih posledic, saj je tudi sicer, v skladu z dano oceno, za način prenehanja stopnje tajnosti predviden »preklic«, torej aktivno ravnanje organa. Pri presoji obstoja materialnega kriterija IP ugotavlja, da se vsebina nanaša na analizo dokumentacije obveščevalnih in varnostnih služb, torej gre za področje, ki se nedvomno nanaša na javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS v skladu s 5. členom ZTP, zato je izpolnjen tudi materialni kriterij tajnih podatkov in s tem izjema tajnih podatkov. 

 

Glede dokumenta št. 18: predlog za uvedbo operativne kontrole (Ministrstvo za notranje zadeve), dvakrat, št. 22-Z-, z dne 8. 5.1992, je IP na ogledu in camera dne 25. 4. 2018 prevzel v spis oceno možnih škodljivih posledic z dne 22.12.2015, št. 090-99/2015/3 (2202-1), podpisano s strani direktorja generalne policijske uprave. Vpogled v dokument ni bil možen. Iz ocene izhaja, da se dokument varuje kot tajen, stopnje ZAUPNO, ker bi razkritje vsebine neposredno ogrozilo učinkovito in nujno potrebno izvajanje operativnih ukrepov slovenskih varnostnih organov, načrtovane zoper konkretne ciljne skupine. To bi imelo za posledico oteženo pravočasno odkrivanje, preprečevanje in preiskovanje konkretnih kaznivih dejanj in zbiranja dokazov, lahko bi se razkrila tudi taktika delovanja nacionalnih varnostnih subjektov. Stopnja tajnosti velja do preklica. Dne 22. 5. 2018 je MORS pojasnil, da se dokument nahaja v OVS in da po presoji originatorja dokumenta (MNZ) stopnja tajnosti ostane. IP je vpogledal v dokument na ogledu in camera dne 24. 10. 2019. Ob tem ugotavlja, da vsebuje veliko osebnih podatkov. IP ugotavlja, da dokument izpolnjuje tako formalni kot materialni kriterij tajnih podatkov, zato je sledil odločitvi organa, da je podana izjema po tretji točki prvega dostavka 6. člena ZDIJZ.

 

Glede dokumenta št. 17: dokument (Ministrstvo za obrambo), št. UVA-083, z dne 18. 7. 1996, je IP na ogledu in camera dne 25. 4. 2018 prevzel v spis oceno možnih škodljivih posledic z dne 11. 11. 2015, brez številke, podpisano s strani generalnega direktorja Direktorata za obrambno politiko. V spremnem dopisu Direktorata za obrambno politiko, ki ga je prejel MORS, je navedeno, da je originator dokumenta Urad vojaškega atašeja v RS v Sarajevu. Vpogled v dokument ni bil možen. Dne 22. 5. 2018 je MORS pojasnil, da je bilo v zvezi z navedenim dokumentom ugotovljeno, da je Komisija OVS po naknadnem pregledu dokumentov dosjeja »Trgovina z orožjem« presodila, da navedeni dokument vsebinsko ne sodi v omenjeni dosje, zato ni več predmet presoje v konkretnem postopku. IP je vpogledal v dokument na ogledu in camera dne 24. 10. 2019 in je ocenil, da lahko sledi opredelitvi komisije, da dokument po vsebini ne sodi v »trgovino z orožjem«. To pomeni, da dokument ne ustreza zahtevi prosilke, zato ne more biti predmet presoje IP. Postopek po ZDIJZ se namreč vselej začne na zahtevo stranke, organ pa je dolžan odločati o dokumentih, ki ustrezajo zahtevi, sicer odloča preko zahteve, kar predstavlja kršitev 1. odstavka 213. člena ZUP. IP je torej sledil odločitvi organa, da se dostop do zahtevane informacije zavrne, vendar iz drugih razlogov, in sicer, ker dokument ni predmet zahteve, ne pa zaradi zatrjevane izjeme (3. odstavek 248. čl. ZUP).

 

Izhajajoč iz vsega navedenega je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa v tretji točki izreka delno odpravil in sam, s to odločbo, v celoti rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Pritožbi prosilke je delno ugodil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. IP pa je pritožbo prosilke v delu, ki se nanaša na v drugi točki izreka navedene dokumente, na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to dopolnilno odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve dopolnilne odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to dopolnilno odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke