Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 02.07.2018
Naslov: prosilka - Telekom Slovenije d.d
Številka: 0902-13/2018
Kategorija: Poslovna skrivnost, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Odobreno


POVZETEK:

 

Oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je prosilki zavrnila dostop do osnovnih podatkov iz pogodb, sklenjenih s podjetjem Arthur D. Little. V pritožbenem postopku je IP primarno ugotovil, da so predmet zahteve informacije iz svetovalnih oz. intelektualnih pogodb, kar pomeni, da  ustrezajo opredelitvi iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ne glede na to, da z izjemo ene pogodbe, v pogodbah ni uporabljenega izraza »svetovalna ali intelektualna« pogodba. IP je opozoril, da ni mogoče slediti stališču, da pravni posel ne sodi med svetovalne oz. intelektualne storitve zgolj zato, ker ga zavezanec ni tako poimenoval, saj bi se na ta način nezakonito izognili transparentnosti, ki jo zahteva ZDIJZ, kar pa zagotovo ni bil namen zakonodajalca. Zato je treba vselej presojati vsebino posla. IP je nadalje ugotovil, da so predmet zahteve oz. presoje zgolj podatki, ki sodijo med osnovne podatke o sklenjenem pravnem poslu iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ,  glede katerih je test tehtanja med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ), da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na varovanju poslovne skrivnosti. Zakonodajalec je sicer določenim zavezancem, omogočil, da lahko zavrnejo dostop do osnovnih podatkov o poslih iz prvega odstavka 6.a člena, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu (položaju zavezanca) konkurenčnemu položaju na trgu, vendar pa navedena izjema ne velja, če se ti podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek. V konkretnem primeru so bile predmet presoje informacije iz svetovalnih oz. intelektualnih pogodb, ki glede osnovnih podatkov sodijo med brezpogojno absolutno javne informacije (vedno, brez izjeme in brez tehtanja), zato IP ni sledil pojasnilu zavezanca, da bi mu z razkritjem nastala hujša škoda, saj za takšno presojo IP ni imel zakonske podlage. IP je odločil, da je zavezanec dolžan posredovati zahtevane informacije. 
 

 

ODLOČBA:

 

 

 

Številka: 0902-13/2018/5

Datum: 2. 7. 2018

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi, z dne 5. 6. 2018 (v nadaljevanju prosilka), zoper odgovor z dne 14. 5. 2018, Telekoma Slovenije, d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana (dalje zavezanec), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke zoper odgovor zavezanca Telekoma Slovenije, d.d., z dne 14. 5. 2018 se ugodi in se odgovor odpravi ter se odloči: Zavezanec je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe po navadni ali elektronski pošti posredovati naslednje dele dokumenta z naslovom »Priloga 1« z dne 18. 6. 2018, in sicer: prvo vrstico (pod besedo Priloga 1) ter podatke iz tabele za naslednje sklope: datum sklenitve, trajanje pogodbe, vrednost pogodbe v EUR brez DDV in Plačano v EUR brez DDV, za štiri pogodbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilka je dne 17. 4. 2018 na zavezanca naslovila dopis, v katerem je navedla, da na podlagi ZDIJZ zaproša za dostop do naslednjih informacij in dokumentov, ki se nanašajo na pogodbo med Telekomom Slovenije in podjetjem Arthur D. Little, in sicer:

  • podatek o tem, kdaj je bila podpisana pogodba med Telekomom Slovenije in podjetjem Arthur D. Little,
  • podatek o tem, koliko časa je oziroma je bila veljavnost pogodbe,
  • podatek o tem, kaj je predmet pogodbe,
  • podatek o tem, kakšna je vrednost pogodbe oziroma kakšen je bil strošek Telekoma Slovenije v zvezi s pogodbo, morebitni aneksi ali dodatki k pogodbi.

Prosilka je navedla, da zahtevane informacije in dokumente zahteva v obliki e-zapisa (datoteka po e-pošti) ali v obliki fotokopije oz. izpisa v formatu A4.

 

Zavezanec je z dopisom z dne 14. 5. 2018 odgovoril, da zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost Telekoma Slovenije in podjetja Arthur D. Little. Njihovo razkritje bi na visoko konkurenčnem telekomunikacijskem trgu hudo škodovalo konkurenčnemu položaju Telekoma Slovenije in imelo škodljive posledice za njegov tržni položaj. Zato zahtevo za posredovanje podatkov zavrača.

 

Prosilka je dne 6. 6. 2018 pri IP vložila pritožbo, v kateri je povzela svojo zahtevo in odgovor zavezanca ter navedla, da je odločitev zavezanca nepravilna in nezakonita, saj so zahtevane informacije informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ. Prosilka meni, da zavezanec ni izkazal, da bi zahtevane informacije predstavljale poslovno skrivnost po subjektivnem ali objektivnem kriteriju. Tudi če bi zahtevani podatki predstavljali poslovno skrivnost, pa prosilka navaja, da podlago za razkritje predstavlja tretji odstavek 6.a člena ZDIJZ. Prosilka meni, da je na podlagi tega člena mogoče dostop zavrniti, če bi zavezanec izkazal, da bi razkritje hudo škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Zavezanec sicer nekaj navedb podaja, vendar prosilka meni, da so njegove navedbe povsem pavšalne in ne izkazane. Zavezanec ni pojasnil, v čem in s čim bi mu škoda nastala, oziroma kako bi razkritje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju, kako bi razkritje imelo zatrjevane škodljive posledice za njegov tržni položaj. Tudi če prosilka predpostavi, da bi pavšalne navedbe zavezanca omogočale zavrnitev na podlagi prvega dela tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ, pa prosilka opozarja na drugi del iste določbe, ki onemogoča zavrnitev, če se podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske in druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek. Prosilka glede na stranko pogodbe sklepa, da gre v obravnavanem primeru za svetovalno oz. drugo podobno pogodbo, zato dostopa ni mogoče zavrniti. Prosilka se je v pritožbi sklicevala tudi na javni interes, saj gre za podjetje v državni lasti, zato je transparentno in odgovorno ravnanje s finančnimi sredstvi nujno. Prav tako je prosilka opozorila na izvedbo delnega dostopa. IP ugotavlja, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor zavezanca v delu, v katerem jo pritožnica oz. prosilka izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je družba Telekom Slovenije, d.d., zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. V obravnavanem primeru prav tako ni sporno, da zahtevani dokumenti izvirajo iz delovnega področja zavezanca in da zavezanec z zahtevanimi informacijami razpolaga v materializirani obliki. Slednje je IP ugotovil tudi sam, in sicer z vpogledom v zahtevane informacije. Sporno med strankama je, ali zahtevani podatki predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

Prosilka je zahtevala dostop do osnovnih podatkov iz pogodb med Telekomom Slovenije in podjetjem Arthur D. Little. Zavezanec je v odgovoru z dne 19. 6. 2018 na poziv IP za dostavo dokumentov navedel, da so bile sklenjene štiri pogodbe, ki predstavljajo njegovo poslovno skrivnost, kar izhaja iz samih pogodb in iz sklepov, izdanih v skladu s Pravilnikom o določitvi poslovne skrivnosti. Zavezanec je pojasnil, da posluje v izredno konkurenčnem okolju, kjer mora z neprestanimi investicijami v razvoj svojih storitev, novimi produkti in inovativnimi rešitvami, skrbeti za svojo konkurenčnost. Predmet pogodbe in s tem podatki, ki jih prosilka zahteva, so podatki, povezani s ključnimi poslovnimi odločitvami Telekoma Slovenije, pri tem gre za ključne poslovne usmeritve, kjer lahko že osnovni podatki pomenijo pomembno izgubo oziroma zmanjšanje konkurenčne prednosti. Zavezanec meni, da že samo razkritje identitete podjetja, ki zagotavlja določene storitve pri ključnih poslovnih odločitvah zavezanca, ki so predmet zahteve prosilke, pripelje do podrobnih pregledov stališč in storitev, ki jih pogodbenik zagotavlja in s tem do sklepanja o ključnih poslovnih odločitvah zavezanca. Zavezanec je navedel, da bi razkritje zahtevanih informacij konkurentom omogočilo, da vnaprej ustrezno prilagodijo svojo ponudbo in poslovanje, s čimer bi se poslabšal konkurenčni položaj zavezanca, kar bi imelo zelo hude škodljive posledice.

 

IP primarno poudarja, da ni mogoče slediti zatrjevanju zavezanca, da bi že razkritje identitete pogodbene stranke poslabšalo njegov položaj, saj je zavezanec že v svojem zavrnilnem odgovoru potrdil obstoj zahtevanih informacij, s tem, ko je navedel, da »zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost Telekoma Slovenije in podjetja Arthur D. Little«.

 

Nadalje IP ugotavlja, da se zavezanec v svojem odgovoru ni opredelil do vprašanja, med kakšne vrste pravnega posla sodijo zahtevane informacije. Zavezanec uporablja izraz, da gre za »izvajalca storitev pri razvoju in izvajanju ključnih poslovnih odločitev Telekoma Slovenije«.

 

Ker so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ primeroma navaja v 4.a členu, je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja, kot so opredeljene v prvi alineji prvega odstavka 4.a členu ZDIJZ, in sicer informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek.

 

Ob tem IP opozarja na stališče Ustavnega sodišča v postopku za oceno ustavnosti z dne 12. 1. 2017, opr. št. U-I-52/16-17, v katerem je sodišče navedlo, da je za namene ZDIJZ odločilna analiza vsebine vsakega posamičnega pravnega posla, ne glede na poimenovanje posla ali njegove morebitne uvrstitve v neki splošni obligacijski pogodbeni tip. Lahko so: sui generis pravni posli, inominatni (brezimenski) pravni posli, ki so se že razvili v poslovni praksi, vendar niso urejeni v pozitivnem obligacijskem pravu ali nominatni (imenski) pravni posli (urejeni v obligacijskem pravu). Ključno je, da gre za pravni posel, s katerimi se zavezanec obveže nekomu plačati določen denarni znesek v zameno za (praviloma) opravo določene storitve (svetovalne, avtorske, intelektualne) ali za naročilo blaga. Po stališču Ustavnega sodišča med svetovalne storitve sodijo storitve, za katere zavezanec sklene odplačno pogodbo s strokovno osebo, ki mu na določenem strokovnem oziroma znanstvenem področju svetuje, torej posreduje določene vednosti, znanja in metode dela, ki jih zavezanec sam nima oziroma ne pozna in ki zavezancu pomagajo doseči njegov poslovni cilj. Po SSKJ je glagol »svetovati« opredeljen kot »dajati (na)svete, strokovna mnenja«. Svetovanje je lahko poslovno, pravno, finančno, tehnično, znanstveno itd. Med intelektualne storitve po stališču Ustavnega sodišča pa sodijo posli »s katerimi zavezanec s pogodbo naroči opravo neke intelektualne storitve, ki ni niti »svetovalna« niti »avtorska«, oziroma katere vsebina ni izčrpana z uporabo zgolj teh dveh pojmov. Med intelektualne storitve tako ne sodijo opredmetene storitve, v smislu, da je bistvo obveznosti v izdelavi nekega telesnega predmeta ali v delu na njem. Obstaja široka paleta poslovnih dogovorov, katerih skupna točka je to, da mora pogodbeni partner v zavezančevo korist opraviti nekatere intelektualne (umske) operacije, analize, mnenja, izračune ali opravila«.

 

Gre torej za pogodbe, ki vključujejo intelektualno oz. svetovalno delo, in to delo zajema različna strokovna področja, tako da poznamo temu primerno tudi zelo različna svetovanja, kot so npr. davčno svetovanje, investicijsko, tehnično, finančno, premoženjsko in druga svetovanja. Posamezne vrste svetovanj so navedene tudi v Standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008 k Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti, npr. svetovanje o računalniških napravah in programih ter davčno, poslovno in podjetniško ter tehnično svetovanje. Tudi iz Revizijskega poročila Računskega sodišča o smotrnosti oddaje intelektualnih storitev izhaja, da sodijo svetovalne storitve na različnih področjih (finančnem, pravnem,…) med intelektualne storitve.

 

Glede na navedeno IP poudarja, da je bil namen zakonodajalca z novelo ZDIJZ-C, da je zavezanec transparenten pri svojih izdatkih, ne glede na to, v kakšni pravno-formalni obliki je bil posel sklenjen, bistvena je vsebina posla.

 

Z vpogledom v zahtevane informacije IP ugotavlja, da gre za vrsto pravnega posla, s katerimi je bila opravljena svetovalna in/ali intelektualna storitev, saj izrazi kot npr. svetovalni sporazum, izdelava analize, podroben koncept, operativni modeli, ocene, načrt,…ipd. nedvomno kažejo na to, da pravni posli, iz katerih izhajajo zahtevane informacije, po vsebini in zgoraj navedeni razlagi Ustavnega sodišča, ustrezajo opredelitvi iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ne glede na to, da z izjemo ene pogodbe, v pogodbah ni uporabljenega izraza »svetovalna ali intelektualna« pogodba. Zahtevane informacije torej po sami vsebini izpolnjujejo pogoje za informacije javnega značaja. Bistvo svetovalnih in intelektualnih pogodb je namreč posredovanje določenega strokovnega znanja tretji osebi proti plačilu, kar je tudi predmet pogodb, iz katerih izhajajo zahtevane informacije, ne glede na to, kako jih je opredelil zavezanec. IP poudarja, da ni mogoče slediti stališču, da pravni posel ne sodi med svetovalne oz. intelektualne storitve zgolj zato, ker ga zavezanec ni tako poimenoval, saj bi se na ta način nezakonito izognili transparentnosti, ki jo zahteva ZDIJZ, kar pa zagotovo ni bil namen zakonodajalca. Zato je treba vselej presojati vsebino posla, na kar je, kot rečeno, opozorilo tudi Ustavno sodišče v zgoraj citirani odločitvi.

 

V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ lahko zavezanec prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na eno izmed izjem, med katere sodijo tudi podatki, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ), na kar se je v obravnavani zadevi skliceval tudi zavezanec.

IP je z vpogledom v pogodbe, ki so predmet presoje v tem postopku, ugotovil, da so označene kot »poslovna skrivnost«, prav tako je zavezanec priložil sklepe o poslovni skrivnosti, sprejete na podlagi Pravilnika o poslovni skrivnosti z dne 28. 11. 2011 in se nanašajo na pogodbe, iz katerih izhajajo zahtevane informacije, kar pomeni, da je v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1 izpolnjen subjektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti. Vendar pa IP ob tem opozarja na določbo prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do taksativno navedenih podatkov vseeno dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ (torej: pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek), in sicer:

- podatek o vrsti posla,

- pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun, za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja),

- pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,

- datum in trajanje posla in

- enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

 

Glede na to, da so v obravnavanem primeru predmet presoje zgolj podatki, ki sodijo med zgoraj naštete osnovne podatke o sklenjenem pravnem poslu iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, IP zaključuje, da gre v danem primeru za informacije, pri katerih je test tehtanja med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz tistih pogodb, za katere meni, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na varovanju poslovne skrivnosti. Povedano drugače, to pomeni, da osnovni podatki iz konkretnih pravnih poslov, ki ustrezajo opredelitvi iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, ne glede na oznako »poslovna skrivnost«. Zakonodajalec je sicer zavezancem, katerih informacije javnega značaja se ne posredujejo v svetovni splet v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena tega zakona, omogočil, da lahko zavrnejo dostop do osnovnih podatkov o poslih iz prvega odstavka 6.a člena, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu (položaju zavezanca) konkurenčnemu položaju na trgu, vendar pa navedena izjema ne velja, če se ti podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek. V konkretnem primeru gre za svetovalne oz. intelektualne pogodbe, ki glede osnovnih podatkov sodijo med brezpogojno absolutno javne informacije (vedno, brez izjeme in brez tehtanja), zato IP ni sledil pojasnilu zavezanca, da bi mu z razkritjem nastala hujša škoda, saj za takšno presojo IP ni imel zakonske podlage. Kot rečeno, so predmet presoje izključno osnovni podatki iz svetovalnih oz. intelektualnih pogodb, za katere je zakonodajalec absolutno izključil možnosti tehtanja nasprotujočih si interesov – ali je dostop javnosti do zadevnih podatkov v okoliščinah primera utemeljen ali ne, s tem pa je zakonodajalec tudi izključil možnost zavrnitve dostopa.

 

Ker so v konkretnem primeru predmet presoje informacije, ki so absolutno javne na podlagi prvega in tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ in bi jih moral zavezanec v skladu z 11. točko 10.a člena ZDIJZ objavljati na svoji spletni strani, v roku petih dni od sklenitve posla, IP v postopek ni klical pogodbene stranke, kot stranke z interesom. Na podlagi a26.a člena ZDIJZ[1] je namreč v primerih, v katerih so predmet presoje podatki, za katere je z zakonom določeno, da so javni, stranka postopka samo prosilec. Povedano drugače, ker so v danem primeru predmet presoje absolutno javni podatki, IP ni bil dolžan klicati v postopek pravne osebe, na katero se zahtevane informacije nanašajo, oziroma je IP odločil o razkritju takšnih podatkov brez udeležbe tretje osebe.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je pritožbi prosilke treba ugoditi, zato je izpodbijan odgovor, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Ob tem IP še dodaja, da je prosilka vložila zahtevo na način, da je zahtevala dostop do osnovnih informacij in dokumentov, ki se nanašajo na pogodbo med Telekomom Slovenije in podjetjem Arthur D. Little, zato je IP odločil o dostopu do posameznih delov iz Priloge 1, v kateri je zavezanec izpisal osnovne podatke o pravnih poslih, sicer brez opredelitve o vrsti posla, za kar pa je IP odločil, da sodijo med intelektualne oz. svetovalne pravne posle. Zavezanec je v prvi vrstici (pod besedo Priloga 1) navedel pogodbenega partnerja ter tabele za naslednje sklope: datum sklenitve, trajanje pogodbe, vrednost pogodbe v EUR brez DDV in Plačano v EUR brez DDV, za štiri pogodbe. Ker drugi deli pogodbe niso bili predmet zahteve, se IP do drugih delov pogodbe ni opredeljeval in zato tudi ni presojal dostopa do samih pogodb.

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                                                    

svetovalka informacijske pooblaščenke                                                

                                                                                                          

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 

 

 


[1] Novela ZDIJZ-F, ki je začela veljati 22. 2. 2018