Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 27.12.2018
Naslov: prosilka - Slovenska turistična organizacija
Številka: 090-241/2018
Kategorija: Javni uslužbenci, funkcionarji, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Predmet presoje pritožbenega postopka je bila prijava izbrane kandidatke na prosto delovno mesto vodje predstavništva v Nemčiji. IP je ugotovil, da je organ prosilki posredoval pretežni del prijave izbrane kandidatke, pri čemer pa na prvi stopnji ni odločal o prosti dostopnosti prijave na razpis, življenjepisa, dveh dopisov v zvezi z dokazili glede znanja tujih jezikov ter ovojnice, iz katere izhaja datum prejema prijave (pravočasnost prijave). O slednjem je odločal IP sam ter pritožbi prosilke v tem delu delno ugodfil, saj gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Glede referenc in spričeval (nižje izobrazbe, ki ni bila pogoj za zasedbo del.mesta) je IP sledil argumentaciji organa in v tem delu zavrnil pritožbo prosilke.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-241/2018/4

Datum: 27. 12. 2018

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ……….., ki jo zastopa Odvetniška družba Klešnik&Logar o.p., d.o.o., Dalmatinova 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), z dne 26. 10. 2018 (dopolnjena dne 7. 11. 2018), zoper odločbo Slovenske turistične organizacije, Dimičeva ulica 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), z dne 22. 10. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilki z dne 26. 10. 2018 (dopolnjena dne 7. 11. 2018) se delno ugodi in se odločbo Slovenske turistične organizacije z dne 22. 10. 2018, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v dokumente izbranega kandidata za delovno mesto »Vodja predstavništva v Nemčiji«, objavljenega z razpisom dne 30. 8. 2018 in posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
  • prijavo na razpis: Vodja predstavništva v Nemčiji z dne 14. 9. 2018, pri čemer mora organ prekriti naslov prebivališča izbrane kandidatke ter celoten odstavek, ki se začne za besedno zvezo »Za lažjo odločitev prilagam reference iz Slovenije in tujine«;
  • europass, pri čemer mora organ na prvi strani prekriti naslov prebivališča izbrane kandidatke, tel. št., elektronski naslov, profil linkedin, datum rojstva, na drugi strani navedbo prejšnjih zaposlitev in imena in priimke njihovih referenc (opisi nalog se razkrijejo), odstavka, ki se nanašata na nižjo izobrazbo pridobljeno v obdobju od leta 2000 do leta 2007, celotno vrstico, ki se nanaša na italijanščino in hrvaščino ter na tretji strani celotno vrstico vozniško dovoljenje in celoten opis dodatni podatki;
  • dopis »Dokazila o znanju angleškega jezika« z dne 25. 9. 2018, pri čemer mora organ prekriti naslov prebivališča izbrane kandidatke ter drugo in tretjo alinejo prvega odstavka besedila;
  • dopis »Dokazila o znanju nemškega jezika« z dne 25. 9. 2018, pri čemer mora organ prekriti naslov prebivališča izbrane kandidatke ter tretjo in četrto alinejo prvega odstavka besedila;
  • prvo stran ovojnice »Prijava na razpis za delovno mesto področni podsekretar/vodja predstavništva v Nemčiji« z dne 14. 9. 2018.
  1. V preostalem delu (reference in spričevala) ter v delu, v katerem se skladno s 1. točko izreka te odločbe prekrijejo varovani osebni podatki, se pritožba prosilke zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilka je dne 11. 10. 2018 na organ naslovila vlogo, s katero je potrdila udeležbo na razgovoru ter hkrati na podlagi tretjega odstavka 30. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDR-1) od organa zahtevala, da ji vrne dokumentacijo, ki jo je predložila kot dokaz za izpolnjevanje zahtevanih pogojev v razpisu za prosto delovno mesto »Vodja predstavništva v Nemčiji«. Z navedeno vlogo je organ zaprosila tudi, da ji kot neizbrani kandidatki dopusti vpogled v prijavo in pripadajočo dokumentacijo kandidata, ki je bil na podlagi razpisa izbran za delovno mesto vodje predstavništva STO v Nemčiji. Prosilka med drugim v vlogi izpostavi tudi, da ima vsak kandidat, ki je sodeloval v izbirnem postopku, pravico, da vpogleda v gradiva izbirnega postopka in v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi in dokazujejo izpolnjevanje pogojev.

 

Organ je del vloge, s katerim ga je prosilka zaprosila za vpogled v prijavo in pripadajočo dokumentacijo kandidata, ki je bil na podlagi razpisa izbran za delovno mesto vodje predstavništva STO v Nemčiji, obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in o tem izdal odločbo z dne 22. 10. 2018.

 

Prosilka je dne 26. 10. 2018 na organ naslovila zahtevo za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, ki naj bi jih organ storil v postopku izvedbe javnega razpisa za delovno mesto vodja predstavništva v Nemčiji, ki je bilo objavljeno dne 30. 8. 2018. V nadaljevanju prosilka navaja, da je z dopisom z dne 11. 10. 2018 zahtevala vpogled v (1) gradiva izbirnega postopka in (2) v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi in dokazujejo izpolnjevanje pogojev. V omejenem delu je bila seznanjena z dokumentacijo kandidatke, ki je bila izbrana, ni pa ji bila omogočena seznanitev z gradivom izbirnega postopka. Ravno slednje bi ji omogočilo, da se seznani s potekom postopka in sestavo komisije za izbiro, s številom prijavljenih kandidatov in številom kandidatov, ki so izpolnjevali pogoje ter podatkom, koliko kandidatov, kateri in zakaj, so bili v postopku izbora intervjuvani. Na ta način bi se lahko prosilka seznanila tudi s kriteriji in merili ter oceno in razlogi za izbor izbrane kandidatke oz. razlogi za ne izbiro nje same. Prosilka opozarja na domnevne nepravilnosti v izbirnem postopku ter dodaja, da so ji bile v postopku kršene pravice do enakopravne obravnave (7. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU)). Svoje pisanje zaključi s pozivom organu, da odpravi kršitve, in sicer tako, da ji dopusti vpogled v dokumente javnega razpisa oz. glede na opisano razveljavi postopek izbire vodje predstavništva organa v Nemčiji ter ji izda novo pogodbo za nedoločen čas in prekliče poziv za vrnitev na delo na sedež organa v Ljubljani.

 

Zahtevo za odpravo kršitev je organ v delu, ki se nanaša na vpogled v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi in dokazujejo izpolnjevanje pogojev, obravnaval kot pritožbo na odločbo z dne 22. 10. 2018. V delu, v katerem je prosilka zahtevala vpogled v gradiva izbirnega postopka, pa kot novo zahtevo za dostop do informacije javnega značaja.

 

Ker je organ zahtevo za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja z dne 26. 10. 2018 obravnaval kot pritožbo prosilke zoper odločbo z dne 22. 10. 2018, jo je v pristojno reševanje posredoval IP. Ta je ob pregledu posredovanega dokumenta ugotovil, da ne vsebuje vseh obveznih sestavin, kot jih določa drugi odstavek 238. člena ZUP, zato je prosilko pozval k dopolnitvi pritožbe.

 

Dne 26. 11. 2018 je IP prejel dopis prosilke »Dopolnitev pritožbe z dne 22. 11. 2018«, v katerem navaja, da je dne 7. 11. 2018 v zakonitem roku vložila pritožbo zoper odločbo organa z dne 22. 10. 2018 ter obenem pojasnjuje, da je v zvezi s predmetno zadevo prejela tudi drugo odločbo organa, št. 703-4/2018/13 z dne 6. 11. 2018, zoper katero se pritožuje iz razlogov, navedenih v pritožbi z dne 7. 11. 2018. Prosilka poudarja, da ji nobena od citiranih  odločb ne omogoča na zakonu utemeljeno preverjanje izbora najbolj usposobljenega kandidata, za kar potrebuje zlasti podatke o tem, ali izbrana kandidatka izpolnjuje razpisne pogoje, kakšni so bili kriteriji oz. merila za oceno prijave, vizije in razgovora ter kako so bili omenjeni kriteriji in merila uporabljeni pri oceni prijave, listin o dokazovanju pogojev in vizije nje same.

 

IP na tem mestu dodaja, da je predmet presoje tega pritožbenega postopka odločba organa z dne 22. 10. 2018, zato bo v nadaljevanju povzel zgolj pritožbene navedbe, ki se nanašajo na navedeno odločbo, ne pa tudi pritožbenih navedb glede odločbe organa, št. 703-4/2018/13 z dne 6. 11. 2018. Slednje so namreč za ta postopek irelevantne in jih bo IP upošteval pri reševanju pritožbe zoper odločbo organa št. 703-4/2018/13 z dne 6. 11. 2018, ker gre za drug pritožbeni postopek.

 

V pritožbi z dne 7. 11. 2018 prosilka navaja, da izpodbijana odločba ni pravilna in zakonita. IP predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter organu naloži, da ji dopusti neposredni vpogled v podatke in dokazila o pravočasnosti in popolnosti prijave izbrane kandidatke, v vse listine njene prijave oz. v vse priloge, ki jih je podala k prijavi, vključno z dokazili o izpolnjevanju vseh pogojev razpisa (tudi izpolnjevanju pogoja delovnih izkušenj, izkušenj v turizmu in vodstvenih izkušenj), vizijo in priporočila/pisma podpore. Na podlagi tega vpogleda pa naj IP naloži organu, da dopusti in na zahtevo prosilke izdela tudi fotokopije ali prepise tistih dokumentov, ki jih potrebuje za varovanje svojih pravic kot kandidatka v izbirnem postopku. Prosilka je med drugim v pritožbi navedla tudi, da ji ni bilo omogočeno, da se seznani z vsebino vizije delovanja predstavništva, ki bi jo morala glede na zahteve razpisa podati izbrana kandidatka, pri čemer pritožbo zaključuje z navedbo, da bi ji moral organ omogočiti vpogled v celotno dokumentacijo, skladno z zakonskimi omejitvami in ne zgolj v določene dokumente, torej del dokumentov, ki jih je posredovala izbrana kandidatka na razpisu. Tako npr. navaja, da ni nobenega razloga, da prosilka ne bi vpogledala v pisma podpore ali priporočila, ki jih je predložila izbrana kandidatka.  Prosilka meni, da je pritožba s tem utemeljena.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Še preden se IP spusti v vsebinsko presojo konkretnega primera, želi na tem mestu izpostaviti, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja pri organu obstajajo v materializirani obliki, ne pa tudi npr. vprašanje, ali je bil zaposlitveni postopek pri organu voden skladno z zakonodajo. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP ki, kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

Prav tako se želi IP na tem mestu opredeliti do navedbe prosilke, da ji želi organ z izpodbijano odločitvijo onemogočiti  izvrševanje njenih pravic v postopku razpisa za delovno mesto. IP pojasnjuje, da v postopku po ZDIJZ ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej kdo drug od organa zahteval dostop do istih dokumentov, bi mu moral organ dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. Zato se IP ni posebej opredeljeval do navedb prosilke, ki se nanašajo na razloge, zaradi katerih je bila vložena obravnavana zahteva, saj za konkreten postopek niso pravno relevantne.

 

V zvezi z zgoraj navedenim IP izpostavlja tudi predlog prosilke, naj IP naloži organu, da ji na dopusti vpogled in na njeno zahtevo izdela tudi fotokopije ali prepise tistih dokumentov, ki jih potrebuje za varovanje pravic v izbirnem postopku. IP pojasnjuje, da ima v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ prosilec pravico izbrati obliko, v kateri se želi seznaniti z zahtevano informacijo (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Organ je takšno izbiro dolžan upoštevati. V 1. odstavku izreka izpodbijane odločbe je navedeno, da se prosilki omogoči vpogled oz. posreduje fotokopije dokumentacije v obsegu, kot to določa 2. odstavek izreka izpodbijane odločbe. Ta določa, da se »prosilcu odobri vpogled…«. Izhajajoč iz izpodbijane odločbe, ki torej v izreku vsebuje oba načina seznanitve, na katera se sklicuje tudi prosilka sama, je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe in v delu, v katerem je prosilki ugodil odločil o vpogledu in o posredovanju fotokopij.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ (javna agencija) zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa, da organ z njimi razpolaga in da se nahajajo v materializirani obliki, saj jih je organ za potrebe vodenja pritožbenega postopka posredoval IP. V konkretnem primeru je sporno, ali osebni podatki kandidatke, ki je bila izbrana na razpisu za delovno mesto, predstavljajo varovane osebne podatke po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.

 

Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

 

Po tej »izjemi od izjem« pa niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na funkcionarja ali javnega uslužbenca, ampak le tisti, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oz.z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Kadar organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrne zaradi varstva osebnih podatkov, se vprašanje, kateri osebni podatki so povezani z opravljanjem javne funkcije oz. delovnim razmerjem javnega uslužbenca, presoja upoštevajoč načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

 

Za potrebe tega pritožbenega postopka se je IP seznanil z javnim razpisom, objavljenim na podlagi določb Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDR-1), za prosto delovno mesto »Vodja predstavništva v Nemčiji« z dne 30. 8. 2018, v okviru katerega je nastala tudi zahtevana dokumentacija. Pogoji za zasedbo zgoraj navedenega delovnega mesta so:

- zahtevani pogoji:

  • specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja), magistrska izobrazba,
  • 6 let delovnih izkušenj ter

- drugi posebni pogoji:

  • najmanj 5 let delovnih izkušenj v turizmu,
  • najmanj 3 leta vodstvenih ali vodilnih izkušenj,
  • znanje slovenskega jezika,
  • znanje angleškega jezika in jezika države, kjer je predstavništvo, na višji ravni oziroma v skladu z evropsko lestvico znanja tujih jezikov na ravni B2, poznavanje računalniških programov v okolju Windows.

V skladu z razpisom je bilo potrebno prijavi za razpis priložiti:

- življenjepis z navedbo splošnih podatkov, ki naj vsebuje tudi dokazila – izjave glede delovne dobe, glede delovnih izkušenj na splošno in še posebej glede delovnih izkušenj na področju turizma in izkušenj na vodilnih delovnih mestih ter dokazila - izjave ali potrdila ustreznih institucij, glede poznavanja računalniškega okolja Windows;

- dokazila o izobrazbi (kopija diplome) ter znanju jezikov (kopija spričevala, potrdilo ustanove, verificirane za učenje tujih jezikov…) ter

- vizijo delovanja predstavništva Slovenske turistične organizacije v Nemčiji za obdobje 2019-2022, ki naj vsebuje tako oceno stanja na nemškem turističnem trgu kot tudi oceno dosedanjega delovanja predstavništva.

 

IP pojasnjuje, da navedeni pogoji za zasedbo razpisanega delovnega mesta opredeljujejo tudi vsebino oziroma razpon t.i. izjeme od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj omogočajo presojo, kateri podatki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta javnega uslužbenca je nedvomno povezano tudi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

 

IP je vpogledal v dokumentacijo, ki se nanaša na izbrano kandidatko in mu jo je organ posredoval ob odstopu pritožbe. Gre za prijavo na razpis, skupaj z naslednjimi prilogami:

- življenjepis »europass«,

-  kopija diplome visokošolskega izobraževanja,

- kopija diplome magistrskega študija,

- dokazilo o znanju tujih jezikov,

- izjava o delovni dobi, delovnih izkušnjah in poznavanju računalniškega okolja Windows,

- vizija delovanja predstavništva STO v Nemčiji 2019 – 2022 ter

- reference (16x).   

 

IP je pri vpogledu v posredovano dokumentacijo ugotovil, da ta nedvomno vsebuje osebne podatke določljive posameznice v skladu z zgoraj navedeno definicijo Splošne uredbe o varstvu podatkov.

 

Z izpodbijano odločbo je organ prosilki odobril vpogled v naslednjo dokumentacijo:

- diplomo izbrane kandidatke,

- kurikulum za 1., 2., in 3. letnik za predmet TUJI JEZIKI na Fakulteti za turistične študije po magistrskem študijskemu programu turizem,

- izjavo izbrane kandidatke z dne 14. 9. 2018 z zakritimi varovanimi osebnimi podatki,

- potrdilo LANGUAGESITTER d.o.o. o opravljenem jezikovnem treningu z dne 7. 2. 2016,

- potrdilo LANGUAGESITTER d.o.o. o znanju tujih jezikov z dne 7. 2. 2016 z zakritimi varovanimi osebnimi podatki,

- kurikulum za 1., 2., in 3. letnik za predmet TUJI JEZIKI na Fakulteti za turistične študije po magistrskem študijskemu programu turizem,

- prilogo k diplomi z zakritimi osebnimi podatki,

- potrdilo jezikovne šole Sprachpunkt Koln, z dne 12. 1. 2007, z zakritimi osebnimi podatki ter

- vizijo delovanja predstavništva.

Posredovani dokumenti izkazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev za zasedbo delovnega mesta glede delovne dobe, glede delovnih izkušenj na splošno, glede delovnih izkušenj na področju turizma in izkušenj na vodilnih delovnih mestih, dokazila glede poznavanja računalniškega okolja Windows in dokazila glede izobrazbe ter znanju jezikov.

 

IP se na tem mestu opredeljuje do pritožbene navedbe prosilke, da ji ni bilo omogočeno, da se seznani z vsebino vizije delovanja predstavništva, ki bi jo morala glede na zahteve razpisa podati izbrana kandidatka. Iz drugega odstavka izreka izpodbijane odločbe izhaja, da se prosilki odobri vpogled v »9. Vizijo delovanja predstavništva«. Slednjo je organ posredoval tudi IP kot del dokumentacije, ki je bila prosilki posredovana na podlagi izpodbijane odločbe. Izhajajoč iz navedenega IP nima pristojnosti, da bi organu naložil posredovanje »vizije delovanja predstavništva«, saj je prosilka do slednjega upravičena dostopati že na podlagi izpodbijane odločbe, kar pomeni, da je bilo njeni zahtevi v tem delu v celoti ugodeno.

 

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ zavrnil dostop do dokumentov, vezanih na zaključeno izobrazbo, ki je nižja od izobrazbe, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta ter pisem podpore oz. priporočil. Navedena dokumentacija namreč po mnenju organa ni v neposredni zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Tudi po oceni IP bi dostop do informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost te osebe, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti. Razkrivanje priporočil/referenc ter dokumentov, vezanih na nižjo zaključeno izobrazbo, ni mogoče na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za navedbe, ki niso neposredno povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Povedano drugače, omenjeni dokumenti ne vsebujejo podatkov, ki se zahtevajo za zasedbo razpisanega delovnega mesta, zato je IP sledil argumentaciji organa, da je pri dostopu do zgoraj navedenih dokumentov podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Takšno stališče je sicer IP že večkrat zavzel, ko je odločal o podobnem vprašanju, tj. o prosti dostopnosti prijave posameznika na prosto delovno mesto (npr. odločba IP št. 090-38/2011/3 z dne 17. 3. 2011).

 

Po skrbnem pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da je organ prosilki posredoval pretežni del prijave izbrane kandidatke, pri čemer pa na prvi stopnji ni odločal o prosti dostopnosti prijave na razpis, življenjepisa, dveh dopisov v zvezi z dokazili glede znanja tujih jezikov ter ovojnice, iz katere izhaja datum prejema prijave (pravočasnost prijave). Vse navedeno je namreč del dokumentacije, v kateri se nahajajo tudi informacije v zvezi z delovnim razmerjem javne uslužbenke. IP je tako organu naložil še posredovanje omenjenih dokumentov, pri čemer mora organ prekriti določene varovane osebne podatke, za katere IP ni našel pravne podlage za njihovo razkritje. Gre za podatke, navedene v 1. točki izreka te odločbe, ki ne izkazujejo izpolnjevanja razpisnih pogojev za zasedbo delovnega mesta.

 

IP je zaključil, da je pritožba prosilke delno utemeljena, zato je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo. Organ je prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan posredovati dokumente na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V preostalem delu, to je v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil (2. točka izreka te odločbe).

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka