Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 23.01.2008
Naslov: Prosilka - Okrajno sodišče v Piranu
Številka: 021-92/2007
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Delno odobreno



Datum: 23. 1. 2008
Številka: 021-92/2007/3

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. čl., prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilka), zoper sklep Okrajnega sodišča v Piranu, Tartinijev trg 1, 6330 Piran (v nadaljevanju organ), z dne 12. 10. 2007, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se odpravi.

2. Organ je dolžan prosilki v roku 15 dni od prejema te odločbe posredovati sklep Okrajnega sodišča v Piranu, Dn. št. 4802/2006-2, z dne 14. 12. 2006, iz katerega izhaja ime zemljiškoknjižnega referenta, pri čemer mora organ prekriti osebno ime in naslov predlagatelja.

3. V preostalem delu se zahteva zavrne.


OBRAZLOŽITEV:


Prosilka je dne 9. 4. 2004 na organ naslovila vlogo, s katero je zahtevala, da ji organ sporoči ime in priimek zemljiškoknjižnega referenta, ki je obravnaval zadeve pod Dn. številko 926/81, 927/81, 1930/94 in 4802/2006. Organ je prosilki dne 4. 6. 2007 izdal sklep, s katerim je zahtevo prosilke zavrgel. Dne 19. 6. 2007 je prosilka zoper sklep organa vložila pritožbo. Organ je pritožbo prosilke dne 26. 6. 2007 odstopil v reševanje Pooblaščencu. Pooblaščenec je kot organ druge stopnje z odločbo št. 021-64/2007 z dne 6. 8. 2007 sklep organa z dne 4. 6. 2007 odpravil in vrnil zadevo organu v ponovno odločanje.

Organ je prosilki dne 12. 10. 2007 izdal sklep, s katerim je zahtevo prosilke za posredovanje imena in priimka referentov, ki so reševali zemljiškoknjižne zadeve pod Dn. št. 926/81, 927/81, 1930/94 in 4802/2006, ponovno zavrgel. V obrazložitvi organ navaja, da je bilo zahtevo prosilke potrebno zavreči na podlagi 19. člena ZDIJZ, saj prosilka ni dopolnila svoje zahteve, čeprav jo je organ 5. 9. 2007 pozval naj dopolni svojo vlogo, ki ni vsebovala obveznih sestavin: informacije, s katero se želi seznaniti ter na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije.

Prosilka je zoper sklep organa z dne 12. 10. 2007 vložila pritožbo. V pritožbi prosilka navaja, da je sodišče dolžno delovati transparentno in zavarovati zakonite pravice stranke. Pri tem ne gre samo za informacije javnega značaja, temveč tudi gre tudi za informacijo o postopku, ki prosilki pripada kot stranki postopka. Prosilka pojasnjuje, da je že nekajkrat sporočila sodišču, katere informacije želi in kako se z njimi želi seznaniti.

Pritožbo je organ, skupaj z vso pripadajočo dokumentacijo, dne 26. 10. 2007, v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (zavezanci). ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.

Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa.

1. Organ kot zavezanec po ZDIJZ

Zakon o sodiščih (Ur. l. RS, št. 194/2007 – uradno prečiščeno besedilo 4, v nadaljevanju ZS) v prvem odstavku 1. člena določa, da sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom. 37. člen istega zakona določa, da je sodišče državni organ, pristojen za izvajanje sodne oblasti in za izvrševanje sodnih odločb. Okrajno sodišče v Piranu (organ) je zavezanec za dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja v skladu z ZDIJZ.

Sodišča so zavezana v celoti, ne glede na svojo notranjo organizacijsko strukturo oziroma organizacijske enote, ki so lahko sodni oddelki, sodne pisarne in službe ter javne knjige (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149)

2. Splošno o informaciji javnega značaja

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:

1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149). Pristojnost okrajnega sodišča za vodenje zemljiške knjige je določena v 99. členu ZS. Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1) pa v drugem odstavku 2. člena določa še, da Zemljiškoknjižno sodišče vodi zemljiško knjigo s tem, da odloča o vpisih, opravlja vpise v glavno knjigo in vodi zbirko listin. Iz navedenega izhaja, da vodenje zemljiške knjige predstavlja del javnopravnih nalog organa in spada v njegovo delovno področje.

2.) organ mora z njo razpolagati,

Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je potrebno najprej ugotoviti, ali informacije, ki jih zahteva prosilka, ustrezajo navedenemu.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo,  je Pooblaščenec pri organu dne 13. 12. 2007, v prisotnosti ….., predsednika sodišča, opravil in camera ogled pri organu na podlagi 11. člena ZInfP.  

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
 
Na in camera ogledu je organ Pooblaščencu na vpogled predložil spis Dn. št. 4802/2006, Pooblaščencu pa je izročil tudi fotokopije navedenega spisa. Obenem je organ Pooblaščencu pojasnil, da v skladu s tretjim odstavkom 194. člena ZZK-1, ki določa, da če se zbirka listin oziroma njen del vodi kot centralna informatizirana baza, hrani zemljiškoknjižno sodišče listine, ki se vložijo v zbirko listin, deset let po pravnomočnosti vpisa, ki je bil dovoljen na podlagi teh listin in da po izteku tega roka tiste listine, ki imajo lastnost arhivskega gradiva, izročijo pristojnemu arhivu, ostale listine iz zbirke listin pa uničijo. Zaradi navedenega organ razpolaga le s spisom Dn. št. 4802/2006, katerega fotokopije dokumentov spisa je organ Pooblaščencu tudi izročil. Z listinami pod drugimi, s strani prosilke zahtevanimi Dn. številkami, organ ne razpolaga. Pooblaščenec je na podlagi dejstev, ki jih navaja organ in  na podlagi lastnega vpogleda v zbirke listin, ki jih vodi ZK sodišče ugotovil, da ne obstaja utemeljen dvom v navedbe organa o neobstoju ostalih dokumentov, ki bi predstavljali zahtevane informacije javnega značaja.


3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Na podlagi navedenih dejstev Pooblaščenec ugotavlja, da je le v primeru dokumentov v spisu pod Dn. št. 4802/2006, podan tudi 3. pogoj za obstoj informacije javnega značaja, torej da se dokument nahaja v neki materializirani obliki. S preostalimi zadevami pod Dn številkami, kot izhaja iz zahteve prosilke, organ ne razpolaga, kar pomeni, da ni podan kriterij materializirane oblike, zato je Pooblaščenec pritožbo v tem delu moral zavrniti kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, kot izhaja iz tretje točke izreka.

Glede na navedeno bo v nadaljevanju predmet presoje Pooblaščenca izključno sklep Okrajnega sodišča v Piranu, Dn. št. 4802/2006-2, z dne 14. 12. 2006.

3. Dostop

3.1. Varstvo osebnih podatkov kot izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in določila ZVOP-1

Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ  ali drug in kasnejši zakon ali višji pravni akt.

Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP izvedel preizkus, ali gre v konkretnem primeru morebiti za katero od v 6. členu ZDIJZ določeno izjemo, zaradi česar bi bilo potrebno zavrniti dostop do zahtevanega dokumenta.

3.1.1. Splošno o 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Podatki o imenu, priimku in naslovu predlagatelja v zemljiškoknjižni zadevi Dn. št. 4802/2006, imenu, priimku in naslovu njegove pooblaščenke ter o osebnem imenu in priimku referentke na ZK sodišču v tej zadevi nedvomno predstavljajo osebne podatke v smislu 6. člena ZVOP-1, ki določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
 
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

3.1.2. Dopustnost razkritja osebnih podatkov

Pooblaščenec najprej ugotavlja, ali osebni podatki na sklepu Okrajnega sodišča v Piranu, Dn. št. 4802/2006-2, z dne 14. 12. 2006, predstavljajo kategorije varovanih osebnih podatkov, kot to izhaja iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Sklep Okrajnega sodišča v Piranu, Dn. št. 4802/2006-2, z dne 14. 12. 2006, vsebuje naslednje osebne podatke:

-    Ime, priimek in naslov predlagatelja v zemljiškoknjižni zadevi Dn. št. 4802/2006:
Navedeni osebni podatki predlagatelja predstavljajo varovane osebne podatke v skladu z ZVOP-1, zato jih mora organ prekriti.

-    Ime, priimek in naslov pooblaščenke predlagatelja:
Navedeni osebni podatki ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj je imenik odvetnikov v Republiki Sloveniji, ki ga predvideva Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/1993 s spremembami in dopolnitvami), s podatki o imenu, priimku in sedežu odvetnikov, javno dostopen na spletni strani Odvetniške zbornice (http://www.odv-zb.si/), torej javno dostopen vir le-teh osebnih podatkov.

-    Ime in priimek zemljiškoknjižne referentke:
Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti.

Na tej teoretični podlagi temelji določba prve alinee tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/2006, v nadaljevanju ZJU) v 1. členu določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. V ta sklop torej sodi tudi organ, zemljiškoknjižna referentka je torej javna uslužbenka.
Na tem mestu Pooblaščenec opozarja še na doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru Halford v. Združeno kraljestvo z dne 25. 6. 1997, nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Zato javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.
Pooblaščenec zgolj primeroma predstavlja še smernice sodne prakse Sodišča prve stopnje, ki je v zadevi št. T-194/04, z dne 8. 11. 2007 (Bavarian Lager Co. Ltd vs. Komisija Evropskih skupnosti), odločalo o dostopu do dokumenta (zapisnika sestanka). Sodišče je opozorilo, da lahko institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo zasebnosti in integritete posameznika. Prav tako je pojasnilo, da četudi posameznik nasprotuje posredovanju njegovih osebnih podatkov, to ne more preprečiti posredovanja teh podatkov, če to posredovanje ne slabi varstva zasebnosti in integritete posameznika, kot to zahteva člen 4(1)(b) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, str. 43; v nadaljevanju Uredba št. 1049/2001). Sodišče je ugotovilo, da zapisnik sestanka vsebuje seznam udeležencev sestanka, kot predstavnikov subjektov, v katerih imenu in za račun so te osebe na navedenem sestanku sodelovale, opredeljenih z njihovim nazivom, začetnico njihovega imena, njihovim priimkom, in glede na okoliščine primera službo, organizacijo ali združenjem, ki jim pripadajo v okviru teh subjektov. Prav tako je bilo ugotovljeno, da preprosto dejstvo, da nek dokument vsebuje osebne podatke, ne pomeni nujno, da se posega v zasebnost in integriteto zadevnih oseb, čeprav poklicne dejavnosti načeloma niso izključene iz pojma „zasebnost“ v smislu člena 8 Evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.  Sodišče je ugotovilo, da so osebe, prisotne na sestanku, nastopale kot predstavniki ZPST in ne v svojem imenu in so se posledice odločitev, sprejetih na sestanku, nanašale na zastopane subjekte in ne na njihove predstavnike osebno. V teh okoliščinah je bilo ugotovljeno, da dejstvo, da zapisnik vsebuje imena predstavnikov, vendar ne posega v zasebnost zadevnih oseb, ker so te na sestanku prisostvovale kot predstavniki njihovih organizacij. Sodišče je poudarilo, da razkritje imen predstavnikov ZPST ne more dejansko in resnično ogroziti varstva zasebnosti in integritete zadevnih oseb, saj samo ime zadevne osebe v seznamu udeležencev sestanka, v okviru subjekta, ki ga je ta oseba predstavljala, ne pomeni take grožnje, zasebnost in integriteta zadevnih oseb pa tudi nista ogrožena.
Navedeni osebni podatki torej ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov.
3.2. Vsebina

Pooblaščenec opozarja, da se celotna vsebina sklepa Okrajnega sodišča v Piranu, Dn. št. 4802/2006-2, z dne 14. 12. 2006, ne nanaša na zahtevo prosilke, zato se Pooblaščencu ni bilo potrebno spuščati v ugotavljanje, ali je tudi vsebinski del dopisa prosto dostopna informacija. Iz tega razloga organu na podlagi te odločbe ni potrebno razkriti vsebinskega dela spornega dopisa, ampak ga lahko izloči na podlagi analogne uporabe določbe 7. člena ZDIJZ in prvega odstavka 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, v nadaljevanju Uredba), po kateri v primeru, če dokument vsebuje informacije, ki so določene v prvem odstavku 6. člena kot izjeme in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dokumenta (delni dostop).

V skladu z zgoraj navedenim sodijo v vsebinski del tudi osebni podatki pooblaščenke predlagatelja, ki ravno tako niso bili predmet zahteve prosilke, zato lahko organ ob smiselni uporabi 7. člena ZDIJZ, prosilki omeji dostop tudi do imena, priimka in naslova pooblaščenke.

4. Zaključek

Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe. Organ je dolžan v roku 15 dni od prejema te odločbe prosilcu posredovati Sklep Okrajnega sodišča v Piranu, Dn. št. 4802/2006-2, z dne 14. 12. 2006, iz katerega izhaja ime zemljiškoknjižne referentke, pri čemer organ ni dolžan posredovati vsebinskega dela dopisa ter imena, priimka in naslova pooblaščenke, obenem pa je zaradi varstva osebnih podatkov dolžan izločiti osebne podatke predlagatelja (2. točka izreka). V delu, ki se nanaša na imena zemljiškoknjižnih referentov iz drugih Dn številk, pa je Pooblaščenec pritožbo zavrnil, kot izhaja iz 3. točke izreka, na podlagi 248. čl. ZUP.


Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka