Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.12.2010
Naslov: Prosilka - Okrajno sodišče v Kočevju
Številka: 090-188/2010/5
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


Številka: 090-188/2010/5
Datum: 10. 12. 2010


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2 in 117/2006 - ZDavP2; ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………. (v nadaljevanju prosilka) zoper odločbo Okrajnega sodišča v Kočevju, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje, št. Su 020504/2010-127 z dne 22. 9. 2010 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 
O D L O Č B O:



1.    Zahteva prosilke se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
 

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je 11. 8. 2010 zahtevala vpogled v sodni spis Rz 35/1952 in v zadevni Rz vpisnik. Prosilka je zapisala, da ji je organ na njeno poizvedbo odgovoril, da se v zemljiški knjigi spisi Rz hranijo 5 let (dopis organa št. Su 020405/2007). Prosilka navaja, da informacija o roku hrambe ni v skladu s sodnim redom, zato vztraja pri zahtevku po vpogledu v Rz 35/52 in v zadevni Rz vpisnik. Iz 3. točke 194. člena sodnega poslovnika (Uradni list LRS, št. 42-216/59) je namreč razvidno, da se zemljiškoknjižni spisi Rz hranijo 30 let, zadevni Rz vpisniki pa trajno. Razne zemljiškoknjižne zadeve Rz kot tudi Rz vpisniki dobijo trajno vrednost po sodnem poslovniku (Ur. list SRS št. 26/78, 20/88 in 2/89). Enako izhaja iz Navodila o izločanju dokumentarnega gradiva (Ur. l. RS, št. 52/2001). Prosilka je zahtevi priložila tudi kopije navedenih virov, iz katerih izhajajo roki hrambe dokumentacije na sodiščih.

Organ je prosilki odgovoril 23. 8. 2010 in ji kot v prejšnjih zahtevah sporočil, da njeni zahtevi ne more ugoditi, ker se v arhivu sodišča RZ zadeve (razne druge zemljiškoknjižne zadeve) ne hranijo. Organ je prosilki s tem dopisom tudi posredoval izjavo arhivarja tamkajšnjega sodišča z dne 16. 8. 2010 in izjavo vodje zemljiške knjige z dne 19. 8. 2010. Arhivar Janez Tratnik je v svoji izjavi sporočil, da v arhivu Okrajnega sodišča v Kočevju ne hranijo zadev Rz. Od zadev zemljiške knjige hranijo samo spise Dn.št. Vodja zemljiške knjige Zlata Mihelič pa je izjavila, da v zemljiški knjigi trajno hranijo samo naznanilne liste, vse ostalo pa se je uničilo, ker gre za t.i. druge Rz zadeve, ki se hranijo pet let.

Prosilka je 1. 9. 2010 organu poslala dopis, v katerem je zapisala, da sta posredovani izjavi arhivarja in vodje zemljiške knjige nepravilni, ker je pet letna hramba predpisana za sodne Rz spise, medtem ko imajo zemljiškoknjižni spisi Rz in RZ vpisniki skladno s sodnim redom trajno vrednost. V zahtevanem zemljiškoknjižnem spisu Rz 35/52 se je vodil postopek zaplembe premoženja ………. iz ……………, kar je razvidno iz že predloženih listin Okrajnega sodišča v Kočevju z dne 27. 6. 1952. Prosilka je zahtevala, da ji organ dovoli vpogled v zaprošeni zaplembeni spis in izvršilni spis proti ……….. iz ………….., v nasprotnem primeru pa naj izda sklep o zavrnitvi zahteve, da bo imela pravno varstvo.

Organ je izdal odločbo št. Su 020504/2010-127 z dne 22. 9. 2010, s katero je zavrnil vpogled v sodni spis Rz 35/1952 in Rz vpisnik ter z dopisom z dne 1. 9. 2010 dopolnjeno zahtevo za vpogled v zaplembeni spis proti …….. iz ……….. Organ je zapisal, da glede na izjavi arhivarja in vodje zemljiške knjige ugotavlja, da dokument, v katerega vpogled zahteva prosilka, pri organu ne obstaja več; organ s temu dokumenti torej ne razpolaga, kar pomeni, da "kriterij materializirane oblike" v konkretnem primeru ni izpolnjen. Navedeno pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga.

Prosilka je 9. 10. 2010 vložila pritožbo zoper odločbo organa, v kateri je ponovila, da je že v svojih zahtevah z dne 11. 8. 2010 in 1. 9. 2010 navedla zakonske določbe, ki določajo trajno hranjenje zemljiškoknjižnih spisov Rz in zadevnih Rz vpisnikov. Organ je po mnenju prosilke prezrl njeno navedbo, da razne zemljiškoknjižne zadeve Rz in Rz vpisnik dobijo trajno vrednost po sodnem poslovniku, kar izhaja tudi iz Navodila o izločanju dokumentarnega gradiva (Uradni list RS št. 52/2001). Tudi zaplembeni in izvršilni spisi naj bi se hranili trajno, kar je določeno s sodnim poslovnikom. Po mnenju prosilke naj bi bilo iz listine pod št. Rz 35/52 z dne 27. 6. 1952 (2x), 8. 7. 1952 in 19. 7. 1952 (ki naj bi jih pridobila v Zgodovinskem arhivu) razvidno, da se je vodil zaplembeni postopek proti ………… iz ………... Trajno bi se morali po navedbah prosilke hranili tudi vpisniki za izvršilne zadeve, ki pritožnici za leti 1952 in 1955 niso bili predloženi. Nadalje je prosilka navedla, da se ne more strinjati z ugotovitvijo predsednika OS v Kočevju ter da sta izjavi, ki sta ju podala arhivar in vodja zemljiške knjige, »nepravilni«. Navedba predsednika sodišča, da dokumenti ne obstajajo več, zato kriterij materializirane oblike, ki ga zahteva ZDIJZ, ni izpolnjen, je po mnenju prosilke nepravilna, ker bi po njenem prepričanju zahtevani dokumenti morali obstajati, saj imajo skladno z zakonom in sodnim poslovnikom trajno vrednost. Prosilka je poudarjeno zapisala, da se organ ne ukvarja s ključnim vprašanjem, zakaj so bili zaprošeni spis Rz 35/52, Rz vpisnik, zaplembeni in izvršilni spis uničeni in če za to obstaja pravna podlaga. Če so bili uničeni, je bilo to po mnenju prosilke storjeno protipravno, saj bi se morali hraniti trajno (po mnenju prosilke se na vseh okrajnih sodiščih v državi hranijo trajno, samo na Okrajnem sodišču v Kočevju in tamkajšnji zemljiški knjigi jih ni). Poleg tega, če so bili dokumenti uničeni, bi morala obstajati dokumentacija o uničenju nepotrebnega dokumentarnega gradiva, takšna dokumentacija pa se hrani trajno. Prosilka je prav tako navedla, da sta bila (po izjavi vodje Geodetske pisarne …….) v predmetni zadevi Rz 35/52 odprta dva spisa ter sta bila izdana dva sklepa, in sicer pod Dn. št. 3846/54 in Dn. št. 4073/54, ki se po izjavi arhivarja hranijo v arhivu organa in jih je sodišče po mnenju prosilke dolžno predložiti. Tako zemljiškoknjižne vloge Dn kot tudi Dn vpisnik se v skladu s sodnim poslovnikom hranijo trajno. Prosilka je še navedla, da če so bili dokumenti uničeni v nasprotju z zakonom, prosilka ne more nositi škodnih posledic.

Z namenom ugotavljanja dejstev in okoliščin v zvezi s tem primerom, je Pooblaščenec dne 10. 11. 2010 pri organu opravil t.i. ogled in camera. V okviru tega dejanja ugotavljanja dejanskega stanja si je Pooblaščenec ogledal relevantne dokumente v zemljiški knjigi, ki se nanašajo na sporno parcelo št. 1245 k.o. Draga oziroma, ki so v povezavi z ……….. iz …………, ter arhiv sodišča v zvezi z zaplembenim spisom proti istemu posamezniku. Pri ogledu so bili prisotni Blaž Volf, predsednik Okrajnega sodišča, arhivar, bivša vodja zemljiške knjige, vodja zemljiške knjige in ZK referentka.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1. Pojem informacije javnega značaja

Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v drugem odstavki 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. Prvi člen ZDIJZ določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

V konkretnem primeru je prosilka zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovila na Okrajno sodišče v Kočevju. Sodišča so ustanovljena na podlagi zakona (Zakon o sodiščih), predstavljajo sodno vejo oblasti in so državni organi v ožjem pomenu besede. Kot organe zavezance za dostop do informacij javnega značaja jih torej opredeljuje 1. člen ZDIJZ.

Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. 4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja; to je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
-    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
-    da organ z njo razpolaga,
-    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

V konkretnem pritožbenem postopku se je izkazalo, da je ključnega pomena odgovor na vprašanje, ali zahtevani dokumenti, torej sodni spis Rz 35/1952, zadevni Rz vpisnik in zaplembeni spis proti ……….. iz ……….., obstajajo in ali so torej izpolnjene predpostavke iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ.

2. Vprašanje obstoja zahtevanih dokumentov

V zvezi z zahtevanim vpogledom v spis Rz 35/1952 in v zadevni Rz vpisnik je prosilka izrazila mnenje, da bi organ z njimi moral razpolagati. Ta obveznost organa izhaja iz 3. točke 194. člena sodnega poslovnika (Uradni list LRS, št. 42-216/59), ki določa, da se zemljiškoknjižni spisi Rz hranijo 30 let, zadevni Rz vpisniki pa trajno. Razne zemljiškoknjižne zadeve Rz kot tudi Rz vpisniki dobijo trajno vrednost po sodnem poslovniku (Ur. list SRS št. 26/78, 20/88 in 2/89). Enako izhaja iz Navodila o izločanju dokumentarnega gradiva (Ur. list RS št. 52/2001).

Organ pa je v odločbi, vlogah in izjavah ter na ogledu in camera pojasnil, da v arhivu sodišča Rz zadev (raznih zemljiškoknjižnih zadev) ne hranijo, od zadev zemljiške knjige pa v arhivu sodišča hranijo samo spise Dn. št. Vodja zemljiške knjige je izjavila, da v zemljiški knjigi trajno hranijo samo naznanilne liste, vse ostalo pa se je uničilo, ker gre za t.i. druge Rz zadeve, ki se hranijo pet let.

Obstoj zahtevanih dokumentov v arhivu sodišča
Pooblaščenec si je na ogledu in camera s predsednikom sodišča in tamkajšnjim arhivarjem ogledal arhiv sodišča. Iz Navodila za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva prvostopenjskih sodišč (od leta 1945 dalje) izhaja, da so se zaplembe in izvršbe med letoma 1945 in 1954 označevale s črko I (izvršbe) in Zp (zaplembe); Rz pa je številka, ki pritiče (raznim) zemljiškoknjižnim zadevam.

Ne glede na navedeno pa je Pooblaščenec vseeno (kot ukrep za popolno ugotavljanje dejanskega stanja) skupaj s predstavnikoma organa pregledal del arhiva, v katerem naj bi se nahajala št. 35/1952. Glede na to, da je prosilka opredelila to številko kot številko domnevno obstoječega "sodnega spisa" (35/1952), je Pooblaščenec s predstavnikoma organa pregledal mapo, v kateri bi se po letu in zaporedni številki ta zadeva morala nahajati. V prisotnosti vseh navedenih se je pregledala celotna vsebina mape, vendar se je izkazalo, da številke 35 v letniku 1952 ni. Prav tako se je ugotovilo, da vpisnik za leto 1952 ne obstoji. Poleg vsega navedenega je arhivar še pojasnil, da so iz zemljiške knjige v arhiv sodišča prešli zgolj Dn spisi, Rz-ji pa nikoli.

Pooblaščenec je ugotovil, da zgolj na podlagi podatkov iz zahteve prosilke po "zaplembenem in izvršilnem spisu proti …………. iz …………." v arhivu sodišča ne bi bilo moč poiskati takšnega spisa oziroma bi bilo potrebno preiskati domala cel arhiv. Glede na to, da vpisnik ne obstoji, pod navedeno številko pa se ni nahajal noben dokument, je Pooblaščenec ugotovil, da se v arhivu organa zahtevani dokumenti ne nahajajo.

Obstoj zahtevanih dokumentov v zemljiški knjigi
V drugem delu postopka ugotavljanja obstoja zahtevanih dokumentov si je Pooblaščenec skupaj s predstavniki organa ogledal zemljiško knjigo. Na ogled vabljena bivša vodja zemljiške knjige (zdaj upokojena) je pojasnila, da je "Rz vpisnik" vpisnik, v katerega so se vpisovali naznanilni listi (po novem geodetske odločbe), razni dopisi in druge zadeve, ki niso sodile drugam. Ni pravilna opredelitev št. Rz za "sodni spis", saj gre večinoma za dopise, poslane zemljiškoknjižnemu sodišču v vednost. Če bi šlo za sodni spis, ne bi bila dodeljena Rz številka.

Glede zahteve prosilke po dostopu do »sodnega spisa« Rz 35/1952 je tudi sedanja vodja zemljiške knjige pojasnila, da če bi šlo za izvršilno zadevo, to ne bi bila zemljiškoknjižna zadeva, ampak so izvršilni spisi sodni, ki jih ne hranijo v zemljiški knjigi. Oznaka Rz tako ne označuje izvršilnega spisa. V zvezi z obstojem kateregakoli dokumenta oz. zadeve pod Rz 35/1952 pa je organ prepričljivo pojasnil, da takšen dokument pri njih ne obstoji, saj Rz zadev ne bi hranili od leta 1952. Glede zadeve Rz 35/1952 je Pooblaščenec tako ugotovil, da takšna zadeva pri organu ne obstaja. Ne glede na pravilnost ali nepravilnost roka hrambe tovrstne dokumentacije, v katero se Pooblaščenec v postopku po ZDIJZ ne more spuščati, je bilo ugotovljeno, da takšen spis pri organu dejansko ne obstaja. Prosilka je večkrat poudarila, da je bilo uničenje, če je do njega res prišlo, nezakonito in da je rok hrambe teh dokumentov trajen. Vendar pa Pooblaščenec v celotnem postopku ni posumil, da bi organ sebi v škodo zatrjeval neka dejstva, ki ne bi bila resnična. Pooblaščenec tako nima razloga, da ne bi verjel organu, da z dokumenti ne razpolaga, vprašanje, ali bi z njimi moral razpolagati, pa ni predmet tega pritožbenega postopka in presega zakonite pristojnosti, v okviru katerih mora delovati Pooblaščenec. Dodatno je k prepričanju Pooblaščenca, da organ ne skriva dokumentov, prispevalo dejstvo, da se organ že več let trudi, da bi prosilki omogočil dostop do različnih dokumentov, prosilki pa je bilo že mnogokrat omogočeno pregledovanje dokumentov, ki se nahajajo v zemljiški knjigi.

Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko obstajajo. Pritožbeni postopek pred Pooblaščencem ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec tako ugotavlja zgolj dejanske okoliščine obstoja zahtevanih dokumentov. Prav tako pa ni mogoče prisiliti organ, naj preišče celoten arhiv in celotno zemljiško knjigo od leta 1952 naprej, če ni dokument slučajno vložen v kakšno drugo zadevo. Pooblaščenec se je prepričal, da je organ z vsemi razumnimi in razpoložljivimi možnostmi preveril, ali zahtevani dokumenti obstajajo. Skladno z načelom zakonitosti pa Pooblaščenec organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).

3. Sklepno

Kljub kontinuiranem zatrjevanju prosilke o nezakonitosti in nepravilnosti delovanja organa prve stopnje, se je Pooblaščenec tudi glede na večletno prizadevanje organa, da bi prišel zadevi do dna in da bi prosilka končno pridobila zahtevane dokumente, prepričal, da organ ne skriva zahtevanih dokumentov pred prosilko, temveč da ti dokumenti pri organu ne obstajajo. Kot je Pooblaščenec že poudaril v eni svojih prejšnjih odločb, v prid temu (torej prepričanju, da organ ne skriva dokumentacije) govori tudi dejstvo, da se je s primerom vsaj od leta 2007 ukvarjalo več zaposlenih na Okrajnem sodišču v Kočevju (različne zemljiškoknjižne referentke, zemljiškoknjižni sodnik, vodja zemljiške knjige in predsednik sodišča), v tem času pa je organ dobival pozive s strani Ministrstva za pravosodje, Predsednika Vlade, Vrhovnega sodišča, Komisije za preprečevanje korupcije in večkrat tudi od Pooblaščenca. Glede na dolgo trajajoč postopek oz. postopke, v katere je bilo vključeno večje število ljudi in institucij, je Pooblaščenec prepričan, da organ ne bi - sebi v škodo - vztrajal, da dokumenti takšne vsebine, kot jih želi prosilka, ne obstajajo. Pooblaščenec je namreč prepričan, da bi organ že iz načela ekonomičnosti in v izogib nadaljnjim ponavljajočim se zahtevam prosilke, prosilki dal zahtevane dokumente, če bi le razpolagal z njimi. Nenazadnje pa izhaja tudi iz dopisa Urada predsednika Vrhovnega sodišča RS št. Su 28/2010-13 z dne 23. 2. 2010, naslovljenega na prosilko, da je Okrajno sodišče v Kočevju v predmetnih zadevah »postopalo ustrezno in korektno«.

V konkretnem primeru je bilo torej potrebno ugotoviti, ali organ dejansko razpolaga z zahtevano dokumentacijo, vendar je prosilki ne želi posredovati. Pooblaščenec v postopku ni zaznal niti najmanjšega suma, da organ z zahtevano dokumentacijo razpolaga, vendar je ne posreduje. Pri tem je bistvenega pomena tudi ugotovitev, da Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (v povezavi z ZUP) ne nalaga organom zavezancem, da glede na (pomanjkljive ali neprave) podatke, ki jim jih dajo prosilci, preiščejo celoten svoj arhiv ali pregledajo celotno zemljiško knjigo. Takšna obremenitev organa bi bila pretirana, zahteve prosilca pa ne bi bilo mogoče obravnavati po določbah ZUP. Pooblaščenec je glede na ugotovljeno dejansko stanje zaključil, da je organ z uporabljenimi razpoložljivimi (in smiselnimi oz. ekonomičnimi) sredstvi pravilno odločil, da je potrebno zahtevo prosilke zaradi neobstoja zahtevane dokumentacije zavrniti. Ker torej predpostavke iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ niso podane, je Pooblaščenec skladno s 1. odstavkom 248. člena ZUP pritožbo prosilke zavrnil, saj je ugotovil, da je bil postopek pred odločbo prve stopnje pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU
Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
raziskovalka Pooblaščenca   


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka