Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 08.03.2010
Naslov: Prosilka - Okrajno sodišče v Kočevju
Številka: 090-165/2009/7
Kategorija: Osebni podatek, Ali dokument obstaja?
Status: Delno odobreno


Številka: 090-165/2009/7
Datum: 8. 3. 2010


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………. (v nadaljevanju prosilka) zoper molk Okrajnega sodišča v Kočevju, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 
O D L O Č B O:


1.    Pritožbi zoper molk organa se ugodi.

2.    Zahteva prosilke z dne 15. 7. 2009, s katero je zahtevala historični izpisek, se kot neutemeljena zavrne.

3.    
3.1    Zahtevi prosilke z dne 15. 7. 2009, s katero je zahtevala originalne sezname posestnikov v k.o. Trata in k.o. Draga, se delno ugodi. Organ je dolžan prosilki v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
-    Osebni imenik za k.o. Trava (črka M), pri čemer mora prekriti: na 1. strani (ki se začne z vnosom št. vložkov 322, 338, 360, 300…), na 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. strani: imena in priimke ter podatek o prebivališču vseh vpisanih oseb;
-    Osebni imenik za k.o. Draga (črka M), pri čemer mora prekriti: na 1. strani (ki se začne z vnosom št. vložkov 34), na 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. strani: imena in priimke ter podatek o prebivališču vseh vpisanih oseb.
3.2    V ostalem delu se zahteva prosilke kot neutemeljena zavrne.

4.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.



O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 5. 11. 2009 pri Pooblaščencu vložila pritožbo zaradi molka organa, saj je 15. 7. 2009 vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, vendar po njenem mnenju organ ni ugodil njeni zahtevi oziroma z odločbo ni zavrnil dostopa do zahtevanih informacij. Prosilka je namreč neuspešno zahtevala dve informaciji:
-    historični izpisek za parcelo št. 1245, k.o. Draga, pri kateri je bil še leta 1952 v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ……..;
-    pregled in eventualno fotokopiranje originalnih seznamov posestnikov v k.o. Trava in k.o. Draga, v katerih so bili njihovi pokojni predniki vpisani kot lastniki posesti v Srednji vasi pri Dragi ter Dragi.

Dne 5. 11. 2009 je Pooblaščenec na organ poslal poziv v zvezi z molkom v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, v katerem je organ pozval, da mu v petih dneh sporoči razloge za zamudo ali odloči v skladu z določbami ZDIJZ.

Organ je Pooblaščencu odgovoril z dopisom št. Su 020513/2009-181 z dne 13. 11. 2009, s katerim je Pooblaščencu poslal fotokopije naslednjih spisov Okrajnega sodišča v Kočevju:
-    R 161/2009 z oznako »Pregled zbirk listin«
-    Su 020400/2009-137 z oznako »Zaprosila ……….«,
-    R 59/2009 z oznako »Prošnja za pregled in fotokopijo listine«,
-    R 52/2009 z oznako »Prošnja za fotokopije listin«,
-    Su 020500/2009-116 z oznako »V vednost odgovor Ministrstva za pravosodje…«,
-    Su 020500/2009-164 z oznako »Zaprosilo za odgovor – denacionalizacija…«,
-    Su 020504/2009-66 z oznako »Vloga odvetnice Bojane Ozimek…«,
-    Su 020504/2008-109 z oznako »Vloga, zaprosilo za dovolitev vpogleda…«,
-    Su 020401/2007-656 z oznako »Zaprosilo ……….…«,
-    Su 020405/2007-163 z oznako »Odstop vloge z zaprosilom…«.

Z istim dopisom je organ še pojasnil, da iz spisa Su 020400/2009-137 izhajajo odgovori v zvezi s parcelo št. 1245 k.o. Draga in seznam posestnikov v k.o. Trava in k.o. Draga. Zadeva pod št. Su 020400/2009-137 glede zahteve o dostopu do informacije javnega značaja za pridobitev historičnega izpiska, ki jo je prosilka vložila dne 16. 7. 2009 ter zaprosila za pregled seznama, zaplembnega spisa in zbirk listin ter event. fotokopiranje v skladu z 82. členom ZUP ter zaprosila za pregled listin oz. sodnih spisov, ki ga je prosilka vložila dne 7. 8. 2009, je bila odstopljena zemljiškoknjižnemu sodniku v odločitev in vključena v spis R 161/2009. Organ je še navedel, da je bil prosilki 23. 10. 2009 izdan plačilni nalog za plačilo sodne takse za (zgodovinski) zemljiškoknjižni izpisek, vendar do danes takse ni plačala. Organ je še pripomnil, da je prosilka dne 11. 11. 2009 ponovno zaprosila za pregled sodnega spisa ter eventuelno fotokopiranje listin v skladu z 82. členom ZUP, ki se nanaša na parcelo št. 1245 k.o. Draga. Od Ministrstva za pravosodje, Direktorata za pravosodno upravo, pa je predsednik sodišča v isti zadevi dne 13. 11. 2009 ponovno prejel odstop vloge z zaprosilom prosilke z dne 29. 10. 2009.

Prosilka je dne 24. 11. 2009 na Pooblaščenca naslovila dopis, s katerim mu je posredovala dopis organa z dne 19. 10. 2009, in navedla, da trditve v tem dopisu niso točne, saj iz različnih listinskih dokazov jasno izhaja, da je parcela št. 1245 k.o. Draga glasi na …………. oz. …………… in se sled za njim ne more kar izgubiti. Prosilka je tudi navedla, da ni točna navedba organa, da ji je bil vedno omogočen vpogled v osebni imenik oz. seznam posestnikov za k.o. Draga. Obstoječi imenik, ki je na razpolago, je namreč novejšega datuma, brez njenih prednikov, originalni imenik, kjer so vpisani tudi njeni pokojni predniki, je bil še nedolgo tega na razpolago v zemljiški knjigi. Prosilka je še zapisala, da ji organ pošilja »Seznam III«, ki je po njenem mnenju neuporaben. Kot dokaz za svoje trditve je prosilka priložila:
-    Listine v zvezi z lastništvom parcele 1245 k.o. Draga (6x),
-    Dopis sodišča v Kočevju z dne 19. 10. 2009 z izjavo gospe …………,
-    Njen odgovor Ministrstvu z dne 29. 10. 2009,
-    Njen dopis sodišču v Kočevju z dne 9. 11. 2009.

Prosilka je tekom postopka večkrat povedala, da če je organ Pooblaščencu poslal t.i. »Seznam III«, je to narobe in tega dokumenta ne želi, saj je po njenem prepričanju napačen.

Organ kljub pozivom Pooblaščenca ni izdal odločbe, saj je trdil, da dokumenti bodisi ne obstajajo, bodisi jih je prosilka že večkrat imela možnost vpogledati, bodisi jih ni posredoval, ker prosilka ni plačala takse.

Pooblaščenec je zato zadevo po 3. odstavku 255. člena ZUP prevzel v odločanje.

Pooblaščenec je 14. 12. 2009 organ pozval, naj mu dostavi naslednje dokumente:
-    historični zemljiškoknjižni izpisek, ki ga zahteva prosilka;
-    kopijo osebnega imenika za k.o. Trava in k.o. Draga, ki se nanaša na zahtevo prosilke;
-    dokumente, za katere je organ v dopisu opr. št. Su 020500/2009-164 z dne 19. 10. 2009 navedel, da prosilka ni izkazala pravnega interesa in jih je organ odstopil Upravni enoti Ribnica (samo tiste dokumente, ki se morebiti nanašajo na zahtevo prosilke);
-    morebitne druge dokumente, ki se navezujejo na konkretno zadevo.

Pooblaščenec je zahtevane dokumente prejel 21. 12. 2009.

Pritožba je delno utemeljena.

1.    Meje preizkusa in odločanja Pooblaščenca

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pooblaščenec je drugostopenjski organ na področju dostopa do informacij javnega značaja, njegovo delo pa poleg Zakona o Informacijskem pooblaščencu, opredeljuje Zakon o dostopu do informacij javnega značaja tako v materialnem kot procesnem smislu. Pooblaščenec se zato v pritožbenih postopkih po ZDIJZ omejuje zgolj na presojo zakonitosti postopka po tem zakonu. V obravnavanem primeru je prosilka enako vsebino dokumentov zahtevala po več različnih zakonih, po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ki dostop do dokumentov omogoča zgolj strankam v postopku ali osebam, ki izkažejo pravni interes), po Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK) ter po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Pooblaščenec se bo glede na svoje področje dela in zakonsko omejene pristojnosti v nadaljevanju opredelil zgolj do tistega dela postopka na prvi stopnji, ki je potekal po določbah ZDIJZ. Pooblaščenec zato ne bo presojal plačilnega naloga za plačilo sodne takse za zgodovinski zemljiškoknjižni izpisek, ki ga prosilka ni plačala, saj je ta postopek potekal po Zakonu o zemljiški knjigi, ki zasleduje drugačne namene in podeljuje posameznikom drugačne pravice kot ZDIJZ. Prav tako Pooblaščenec ni pristojen za odločanje o pravici po 82. členu ZUP (vloga prosilke na organ z dne 11. 11. 2009 in prejšnje).

Pooblaščenec se zaradi zgoraj navedenega omejuje na presojo pritožbe prosilke, ki jo je Pooblaščenec prejel 5. 11. 2009, zaradi zavrnitve njenih dveh zahtevkov z dne 15. 7. 2009, s katerima je zahtevala:
-    historični izpisek za parcelo št. 1245, k.o. Draga, pri kateri je bil še leta 1952 v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ……………;
-    pregled in eventualno fotokopiranje originalnih seznamov posestnikov v k.o. Trava in k.o. Draga, v katerih so bili njihovi pokojni predniki vpisani kot lastniki posesti v Srednji vasi pri Dragi ter Dragi.

2.    Pojem informacije javnega značaja

Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v drugem odstavki 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. Prvi člen ZDIJZ določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

V konkretnem primeru je prosilka zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovila na Okrajno sodišče v Kočevju. Sodišča so ustanovljena na podlagi zakona (Zakon o sodiščih), predstavljajo sodno vejo oblasti in so državni organi v ožjem pomenu besede. Kot organe zavezance za dostop do informacij javnega značaja jih torej opredeljuje 1. člen ZDIJZ.

Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. 4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja; to je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
-    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
-    da organ z njo razpolaga,
-    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

3.    Vprašanje obstoja zahtevanih dokumentov

3.1 Historični izpisek za parcelo št. 1245, k.o. Draga, pri kateri je bil še leta 1952 v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ……………...

Pooblaščenec je organ pozval, naj mu posreduje historični zemljiškoknjižni izpisek, ki ga je zahtevala prosilka. Organ je z dopisom št. Su 020513/2009-181 z dne 16. 12. 2009 Pooblaščencu dostavil domnevni dokument. Pooblaščenec je dokument pregledal in ugotovil, da gre za t.i. Seznam III. Ta seznam prosilka že ves čas postopka odklanja, saj meni, da je napačen.

Iz spisa organa Su 020401/2007-656 izhaja, da se v Seznamu III za k.o. Draga sporna parcela št. 1245 nahaja že vse od nastavitve zemljiške knjige. Prav tako izhaja iz več drugih dokumentov trditev organa, da naj bi bil Seznam III enak historičnemu izpisku za parcelo št. 1245 k.o. Draga.

Prosilka je v različnih postopkih, ki na različnih stopnjah in pri različnih organih trajajo že vsaj od leta 2007, že mnogokrat zahtevala enake listine in jih, po pričevanju organa, tudi prejela. Prosilka trdi, da t.i. Seznam III ne more biti pravi dokument. Prosilka meni (dopis prosilkine pooblaščenke Upravni enoti Ribnica z dne 3. 2. 2010), da se določeni vpisi lastništva fizične osebe ne morejo kar izgubiti ali zamegliti, tako da ni več povezave s pravnim prednikom. Prosilka tudi meni, da navedbe organa, da se od nastavitve zemljiške knjige do danes s parcelo št. 1245, k.o. Draga ni dogajalo nič, ne držijo, o čemer pričajo listine iz leta 1952, iz katerih izhaja, da je bil ……………. vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik in da je v teku postopek preizkusa možnosti zaplembe. Prosilka v dokaz prilaga različne listine, ki se nahajajo v spisu Pooblaščenca.

Glede na vse postopke, ki so potekali pri organu (tako postopki vpogleda v listine s strani prosilke kot tudi nadzorstveni postopki pri Vrhovnem sodišču, Komisiji za preprečevanje korupcije) in glede katerih je Pooblaščenec pridobil dokumente, Pooblaščenec nima nobene podlage za dvom v trditve organa, da drug dokument kot »Seznam III« v zvezi s historičnim izpiskom obravnavane parcele ne obstaja. Prosilka je sicer predložila dokumente, ki naj bi izkazovali, da je bil lastnik omenjene parcele ………….., poleg tega tudi pregled stanja na portalu Prostor Geodetske uprave Republike Slovenije (podatki iz Zemljiškega katastra) kaže, da je kot lastnik parcele 1245 k.o. Draga naveden …………... Vendar pri tem Pooblaščenec ugotavlja (ne da bi na kakršenkoli način ugotavljal dejansko stanje, ki ni povezano zgolj z ugotavljanjem obstoja zahtevanega dokumenta), da iz dokumenta Okrajnega sodišča v Kočevju št. Rz 35/52-4 z dne 27. 6. 1952 izhaja, da je lastnina zemljišča ………………, vpisanega v posestni list 177 (v katerem je vpisana parcela št. 1245), »dejansko prešla na Splošno ljudsko premoženje«. Pooblaščenec se v problematiko lastništva nad določeno nepremičnino nikakor ne more spuščati, vendar iz vse predložene dokumentacije sklepa, da organ konkretnega dokumenta, ki ga zahteva prosilka (takšnega, ki bi izkazoval, da je bil še leta 1952 v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik …………..), nima, bodisi iz razloga, da ne obstaja nobena podlaga, da bi ga imel, bodisi, ker se je izgubil ali uničil. Iz celotne dokumentacije, s katero razpolaga Pooblaščenec, izhaja, da je prosilka zahtevala tudi uskladitev stanja zemljiškega katastra z zemljiško knjigo, o čemer je organ tudi že odločal.

Kljub temu, da podatki iz različnih evidenc niso usklajeni (oziroma je glede tega potrebno sprožiti ustrezne postopke), Pooblaščenec ne smatra, da organ namenoma in zlonamerno skriva zahtevane dokumente pred prosilko. V prid temu govori tudi dejstvo, da se je s primerom (tudi glede pravice do vpogleda v iste listine po ZZK in ZUP) vsaj od leta 2007 ukvarjalo več zaposlenih na Okrajnem sodišču v Kočevju (različne zemljiškoknjižne referentke, zemljiškoknjižni sodnik, vodja zemljiške knjige in celo predsednik sodišča), v tem času pa je organ dobival pozive s strani Ministrstva za pravosodje, Predsednika Vlade, Vrhovnega sodišča, Komisije za preprečevanje korupcije in nenazadnje tudi Pooblaščenca. Glede na dolgo trajajoč postopek oz. postopke, v katerih je bilo vključeno večje število ljudi in institucij, je Pooblaščenec prepričan, da organ ne bi - sebi v škodo - vztrajal, da dokument takšne vsebine, kot ga želi prosilka, ne obstaja. Pooblaščenec je namreč prepričan, da bi organ že iz načela ekonomičnosti in v izogib nadaljnjim ponavljajočim se zahtevam prosilke, prosilki dal zahtevane dokumente, če bi le razpolagal z njimi. Nenazadnje pa izhaja tudi iz dopisa Urada predsednika Vrhovnega sodišča RS št. Su 28/2010-13 z dne 23. 2. 2010, naslovljenega na prosilko, da je Okrajno sodišče v Kočevju v predmetnih zadevah »postopalo ustrezno in korektno«.
 
Kot že ugotovljeno, organ razpolaga s Seznamom III, ki ga prosilka izrecno zavrača kot neustreznega. Če dokument po ZDIJZ ne obstaja, mora prosilka sprožiti druge postopke, saj organ dokumentov po ZDIJZ ni dolžan kreirati, tudi če bi obstajala podlaga za njihov obstoj oz. bi jih organ bil dolžen imeti.

3.2  Originalni seznam posestnikov v k.o. Trava in k.o. Draga, v katerih so bili njihovi pokojni predniki vpisani kot lastniki posesti v Srednji vasi pri Dragi ter Dragi.

V postopku je bilo ugotovljeno, da se »seznam posestnikov« v sedanjem poimenovanju dokumentov v organizaciji zemljiške knjige imenuje »osebni imenik«. Iz tega izhaja, da sta »osebni imenik« k.o. Trava in k.o. Draga tisti dokument, ki ga je prosilka želela pridobiti, čeprav ga je poimenovala »seznam posestnikov«.

Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, za namene odločanja v tem postopku, od organa pridobil osebne imenike k.o. Trava in k.o. Draga. Ne glede na to, da je prosilka po navedbah organa že imela možnost vpogledati v omenjene dokumente, Pooblaščenec v konkretnem postopku odloča po določbah ZDIJZ.

Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenta sodita v delovno področje organa, organ z njima razpolaga, obstajata pa tudi v materializirani obliki. S tem so predpostavke iz 4. člena ZDIJZ izpolnjene.

Pooblaščenec pojasnjuje, da je prosilka zahtevo opredelila široko (seznami posestnikov, v katerih so bili njihovi pokojni predniki vpisani kot lastniki posesti v Srednji vasi pri Dragi ter Dragi). Prosilka ni natančneje opredelila, kdo so njeni pokojni predniki, zato je organ zahtevo obravnaval v smislu prednikov z enakim priimkom kot prosilka in je Pooblaščencu poslal osebne imenike pod črko M - črko, s katero se začne tudi priimek prosilke. Glede na to, da je enak priimek edini potencialno objektivni pokazatelj (v konkretnem postopku), kdo so prosilkini predniki, je Pooblaščenec torej presojal osebne imenike pod črko M.

Namen ZDIJZ je zagotavljanje transparentnosti delovanja organov javnega sektorja v širšem smislu in predstavlja tudi varovalko pred skrivanjem nepravilnostmi zavezanih organov. Kljub temu, da organi po ZDIJZ ne smejo preverjati, za kakšen namen oziroma iz kakšnega razloga prosilec zahteva določene dokumente, je v nekaterih primerih jasno, da je za doseganje prosilčevih notranjih ciljev včasih primernejša uporaba pravic, ki jih posameznikom podeljujejo določbe kakšnega drugega zakona, v obravnavanem primeru recimo ZZK ali ZUP. Organ je zahteve prosilke večinoma obravnaval po ZZK in preverjal obstoj njenega pravnega interesa. V dveh svojih zahtevah pa se je prosilka izrecno sklicevala na določbe ZDIJZ. Vse navedeno je relevantno zgolj zato, ker je Pooblaščenec ugotovil, da se v zahtevanih dveh dokumentih nahajajo varovani osebni podatki, za katere ZDIJZ določa, da organ dostop do njih zavrne (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ) oziroma omeji (7. člen ZDIJZ). Z zahtevo dokumentov po ZDIJZ bo zaradi samega namena in varovalnih določb tega zakona, prosilka prejela dokumente, ki bodo v resnici predstavljali manjši obseg informacij, kot bi jih denimo pridobila z izkazanim pravnim interesom. Ne glede na to, organ prve stopnje in Pooblaščenec morata (v konkretnem primeru) postopati po določbah ZDIJZ in se ne smeta spraševati po namenu prosilke in od nje ne zahtevati izkazanega pravnega interesa.

Pooblaščenec je ugotovil, da osebni imeniki že po sami naravi vsebujejo osebne podatke vpisanih lastnikov (ali drugih upravičencev), saj je namen osebnega imenika evidentiranje lastništva (ali drugih upravičenj) fizičnih ali pravnih oseb na določeni parceli. Na posebnem obrazcu, ki predstavljajo osebni imenik, se nahajajo naslednje kategorije: 1. Rodbinsko, očetovo in rojstno ime lastnika ali drugega upravičenca, 2. Prebivališče, 3. Lastninske pravice (št. vložka), 4. Druge pavice (št. vložka).

ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ (in smiselno Pooblaščenec kot drugostopenjski organ) zahtevo zavrne, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Pooblaščenec je ugotovil, da podatki v obeh osebnih imenikih v 1. in 2. vpisni kategoriji (»Rodbinsko, očetovo in rojstno ime lastnika ali drugega upravičenca«  in »Prebivališče«) vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; ZVOP-1). Ker pa je dostop do zahtevanih dokumentov mogoč tudi na način, da se prekrije osebne podatke, s čimer se ZVOP-1 ne bi kršil (7. člen ZDIJZ), je Pooblaščenec v izreku te odločbe organu naložil, katere osebne podatke naj prekrije (s katerokoli tehniko anonimizacije) in nato omogoči prosilki dostop do zahtevanih dokumentov.

Molk organa se v skladu s 4. odstavkom 22. člena ZDIJZ šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve te odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za ugoditev zahtevi. To pomeni, da je pritožba zaradi molka utemeljena. Pooblaščenec je na podlagi 3. odstavka 255. člena ZUP o zahtevi prosilke z dne 15. 7. 2009 odločil, kot izhaja iz 2., 3.1 in 3.2 točke izreka te odločbe.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
raziskovalka Pooblaščenca    

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka