Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 28.05.2008
Naslov: Prosilka - Območno združenje Rdečega križa Radovljica
Številka: 0900-103/2008
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


Številka: 0900-103/2008
Datum: 28. 5. 2008

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi  2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odst. 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilke) z dne 6. 5. 2008, zoper Območno združenje Rdečega križa Radovljica, Linhartova 1, Radovljica (v nadaljevanju organ), v zadevi molka organa glede dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:


1.    Pritožba zoper molk organa je utemeljena.

2.    Zahteva prosilke se kot neutemeljena zavrne.



O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 25. 3. 2008 na organ vložila zahtevo, s katero je želela vpogled v naslednje podatke:
1.    Kdo je v Kropi odrejal koliko in komu se deli pomoč ob dejstvu, da je bilo s poplavo prizadetih vsega okrog 30 hiš in jih je poleg mene kar nekaj prizadetih v poplavah in od vas, tako kot jaz, niso dobili nič.
2.    Kakšni so bili kriteriji za dodelitev pomoči?
3.    Spisek oseb, ki jim je bila dodeljena pomoč
4.    Kdo vse je prispeval humanitarno pomoč in koliko?

Prosilka je organu dne 7. 4. 2008 in dne 24. 4. 2008 posredovala zahtevo, v kateri je ponovno zahtevala:
-    spisek oseb, ki jim je bila dodeljena humanitarna pomoč
-    imena oseb, ki so bile v občinskem kriznem štabu,
-    kdo so bili člani komisije za dodeljevanje humanitarne pomoči.

Prosilka je dne 7. 5. 2008 na Pooblaščenca vložila pritožbo, ki jo je Pooblaščenec obravnaval kot pritožbo zaradi molka organa. Navedla je, da je zahtevala spisek oseb, ki jim je bila dodeljena humanitarna pomoč ob minuli povodnji v Kropi. Glede na to, da gre za podatke javnega značaja, morajo biti ti podatki na razpolago, da se jih vpogleda. Posebej zato, ker gre v tem primeru za sum, da se je pomoč delila brez osnove osebam, ki v tej naravni katastrofi niso bile prizadete oz. niso utrpele nobene škode. Prosilka pojasnjuje, da je sama imela veliko škodo in da je ni obiskal nihče od pristojnih niti je ni vprašal, če je imela kakšno škodo, čeprav njena novo adaptirana hiša stoji v starem trškem jedru, ki je tudi spomeniško zaščiten in ki je bil med ujmo najbolj prizadet. Prosilka še navaja, da je te podatke zahtevala štirikrat in jih ni dobila oz. je bil njen zahtevek z raznimi neutemeljenimi izgovori zavrnjen. Prosilka obenem navaja, da želi prejeti fotokopijo zahtevane informacije.

Pooblaščenec je dne 12. 5. 2008 z dopisom št. 0900-103/2008/2 pozval organ, naj se izjasni o pritožbi prosilke oz. naj mu pojasni, zakaj o zahtevi prosilke ni odločil v zakonsko določenem roku.

Na poziv Pooblaščenca je organ odgovoril z dopisom z dne 20. 5. 2008, ki ga je Pooblaščenec prejel 21. 5. 2008. V njem organ pojasnjuje, da je odgovoril na vse vloge prosilke, pri čemer je organ prepričan, da je v prvem odgovoru prosilki z dne 29. 3. 2008 točno opisal vse dogodke in pojasnil svoje stališče. Organ je odgovoru tudi priložil dopise z dne 29. 3. 2008, 15. 4. 2008, 5. 5. 2008 in 19. 5. 2008, ki jih je posredoval prosilki, kot odgovore na njene zahteve z dne 25. 3. 2008, 7. 4. 2008 in 24. 4. 2008. Iz odgovora organa z dne 29. 3. 2008 izhaja, da organ odgovarja samo za gibanje sredstev, zbranih na podračunu, ki je bil odprt pri Območnem združenju Rdečega križa Radovljica. V sredstva, zbrana na računu KS Kropa, organ nima vpogleda. Organ tudi obžaluje, da je prišlo do nepravilnega razumevanja nalog humanitarne pomoči ob elementarni nesreči, kar je predmet obravnave humanitarne organizacije in do povračila nastale škode na objektih in na infrastrukturi v kraju, kjer se je nesreča zgodila, kar je predmet obravnave strokovnih služb lokalne skupnosti in države. V okviru kriznega štaba je bila imenovana komisija za dodeljevanje humanitarne pomoči v sestavi: predstavnik KS Kropa, predstavnik Centra za socialno delo, predstavnik organa in predstavnik Občine Radovljica. Tako imenovana komisija je upravljala samo s sredstvi, zbranimi na podračunu pri organu. Organ v nadaljevanju prosilki pojasnjuje, kateri so bili osnovni kriteriji za dodelitev humanitarne pomoči, koliko sredstev je bilo zbranih na podračunu pri organu in kdo so bili donatorji, koliko denarja je bilo porabljenega in za kakšne namene.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec se je moral najprej opredeliti do vprašanja, ali organ spada med organe iz 1. čl. ZDIJZ in ali gre pri dokumentih, ki jih zahteva prosilka, za informacije javnega značaja.

Za razumevanje prava dostopa do informacij javnega značaja je namreč osnovnega pomena dejstvo, da se lahko informacije javnega značaja zahtevajo zgolj od organov, taksativno naštetih v 1. odst. 1. čl. ZDIJZ. Po tej določbi je vsakomur omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
•    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih pristojnosti),
•    da organ z njo razpolaga,
•    da se le-ta nahaja v materializirani obliki.

Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Iz tega razloga je najprej potrebno razjasniti vprašanje, ali je organ zavezanec v skladu s 1. odst. 1. čl. ZDIJZ in ali je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja v celoti ali delno, torej tudi glede dokumentov, ki jih je zahtevala prosilka.  
Pooblaščenec je z vpogledom na spletno stran organa ugotovil, da je organ, kot območno združenje, del organizacije Rdečega križa Slovenije. Delovanje organa med drugim ureja Zakon o Rdečem križu Slovenije (Ur. l. RS, št. 7/93), ki v 1. čl. določa, da je Rdeči križ Slovenije neodvisna, humanitarna organizacija nacionalnega pomena, ki na območju Republike Slovenije deluje v skladu z ženevskimi konvencijami iz leta 1949 in Dodatnima protokoloma k ženevskim konvencijam o zaščiti žrtev spopadov (v nadaljnjem besedilu ženevske konvencije) ter sklepi mednarodnih konferenc Rdečega križa. Po 2. čl. Zakona o Rdečem križu Slovenije, se za ustanovitev, organizacijo in delovanje organizacij Rdečega križa Slovenije uporabljajo predpisi o društvih.
Iz izpostavljenih določb ZDIJZ v povezavi z določbami Zakona o Rdečem križu Slovenije, je moč sklepati, da je organ humanitarna organizacija nacionalnega pomena, ki med drugim izvaja tudi javna pooblastila. V preostalem delu njegovega delovanja se, v skladu z 2. čl. Zakona o Rdečem križu Slovenije, uporabljajo predpisi o društvih. Pooblaščenec pri tem poudarja, da je tudi društvo, kot pravna oseba zasebnega prava, lahko zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, če opravlja kakšno od oblastnih funkcij oz. ima javno pooblastilo ali če izvaja javno službo. Ob navedenem je tako potrebno presojati tudi, ali organ izvaja javna pooblastila, opravlja javno službo oz. javne naloge.
Pooblaščenec ugotavlja, da Zakon o Rdečem križu Slovenije v 9. členu določa naloge, ki jih Rdeči križ Slovenije opravlja kot javno pooblastilo: naloge v zvezi z obveščanjem, evidentiranjem in poizvedovanjem za žrtvami oboroženih spopadov in prizadetimi v naravnih in drugih nesrečah, organizira usposabljanje osebja za opravljanje nalog, ki jih določajo ženevske konvencije, organizira tečaje in izpite iz prve pomoči, organizira in usposablja enote za prvo pomoč, izvaja akcije za pridobivanje krvodajalcev in organizira krvodajalske akcije, izdaja izkaznice darovalcem delov človeškega telesa, izvaja ukrepe zdravstvenega varstva ljudi ob naravnih in drugih nesrečah ter oboroženih spopadih, izvaja ukrepe za sprejemanje in nastanitev evakuiranega prebivalstva in drugih ogroženih ljudi ter druge ukrepe, ki lahko prispevajo k preskrbi ogroženih in prizadetih ljudi. 26. čl. Zakona o Rdečem križu Slovenije določa, da sme Rdeči križ Slovenije za svoje delovanje pridobivati, razpolagati in odtujevati premično in nepremično premoženje kot svojo lastnino, poleg tega pa neomejeno zbirati prispevke in sprejemati darila ali volila,  pobirati članarino in razpolagati z drugimi viri v skladu z zakonom. Prvi odstavek 27. čl. obenem pravi, da Republika Slovenija iz svojega proračuna zagotavlja sredstva za naloge, ki jih Rdeči križ Slovenije opravlja kot javna pooblastila, poleg tega pa lahko občina zagotavlja sredstva za tiste dejavnosti lokalnih organizacij Rdečega križa Slovenije, ki jih ne zagotavlja Republika Slovenija.
Prosilka je od organa zahtevala podatke o osebah, ki jim je bila dodeljena humanitarna pomoč ter informacijo o tem,  kdo so bili predstavniki v kriznem štabu in člani komisije za humanitarno pomoč. Izhajajoč iz 9. čl. Zakona o Rdečem križu Slovenije gre najprej ugotoviti, da izvajanje nalog humanitarne pomoči ni ena izmed nalog organa, ki jih ta opravlja kot javno pooblastilo. Nadalje gre ugotoviti, da se v proračunu Republike Slovenije zagotavljajo sredstva za naloge, ki jih organ izvaja kot javno pooblastilo, programi humanitarne pomoči ob elementarnih nesrečah pa se financirajo iz drugih virov, ki jih organ sme pridobivati v skladu s 26. čl. Zakona o Rdečem križu Slovenije (zbiraje prispevkov, daril, volil, članarine). V obravnavanem primeru je organ Pooblaščencu pojasnil, da se je humanitarna pomoč delila iz sredstev, zbranih s pomočjo prispevkov na posebnem podračunu pri organu, kar izhaja tudi iz njegovih pojasnil prosilki z dne 29. 3. 2008, 15. 4. 2008, 5. 5. 2008 in 19. 5. 2008. Sredstva na tem podračunu so se zbirala s pomočjo prispevkov pravnih in fizičnih oseb in ne iz državnega oz. občinskega proračuna.
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da v tem delu ne gre za porabo javnih sredstev, niti za izvajanje javnih pooblastil organa, zato organ v tem delu ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Organ je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja samo v tistih delih svoje dejavnosti, v katerih izvaja javno pooblastilo po 9. čl. Zakona o Rdečem križu Slovenije. Ker je Pooblaščenec ugotovil da se informacije, ki jih je zahteva prosilka, ne nanašajo na izvrševanje javnega pooblastila organa, je zaključil, da zahtevane informacije nimajo narave informacij javnega značaja, zato je treba zahtevo prosilke zavrniti.  
Organ torej v konkretnem primeru ni pasivno legitimiran za posredovanje informacij javnega značaja po ZDIJZ. Upoštevaje navedeno se Pooblaščenec ni spuščal v ugotavljanje dejanskega stanja (t.j. ugotavljanje (ne)obstoja zahtevanih dokumentov) in presojo drugih procesnih ali materialnopravnih vprašanj, ki so sicer pomembna za odločitev o dostopu do informacij javnega značaja, saj je bilo pri odločanju o tej pritožbi primarnega pomena vprašanje, ali je organ glede zahtevanih informacij sploh zavezanec po 1. čl. ZDIJZ.

Ker organ prosilki v roku, ki ga določa 23. čl. ZDIJZ, ni posredoval zahtevanih informacij, prav tako pa ji ni izdal zavrnilne odločbe v skladu z 22. čl. ZDIJZ, je  Pooblaščenec ugotovil, da je pritožba prosilke zoper molk organa utemeljena. Pooblaščenec je, na podlagi 3. odst. 255. čl. ZUP, prevzel zadevo v reševanje ter jo sam rešil tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


      Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
        pooblaščenka