Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 27.10.2015
Naslov: Prosilka - Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.o.o.
Številka: 090-121/2015/9
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Ali dokument obstaja?, Ali je organ zavezanec?, Poslovna skrivnost, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

 

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala posredovanje dokumentacije v zvezi s stanovanjem, ki ga organ oddaja v najem. Organ je zavrnil zahtevo z argumentom, da je zavezan le po 1.a čl. ZDIJZ in da zahtevane informacije niso informacije javnega značaja v skladu s 4.a čl. ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ oseba javnega prava in posledično zavezan za posredovanje informacij v skladu s 1. čl. ZDIJZ. Nadalje je IP ugotovil, da vse zahtevane informacije predstavljajo informacije javnega značaja v skladu s 4. čl. ZDIJZ. Pritožbo prosilke je zavrnil v delu, v katerem organ z dokumenti ne razpolaga in v delu v katerem je bilo potrebno prekriti varovane osebne podatke. V preostalem delu je pritožbi prosilke ugodil, ker ni mogoče uporabiti instituta poslovne skrivnosti v zvezi z informacijami, ki izvirajo iz dejavnosti opravljanja javne službe.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-121/2015/9

Datum: 27. 10. 2015

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) 1. odst. 248. čl. in 1. odst. 252 čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) zoper odločitev Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., Mala ulica 5, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), z dne 2. 4. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1. Pritožbi prosilke zoper odločitev Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., z dne 2. 4. 2015, se delno ugodi in se izpodbijana odločitev delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

-       program vzdrževanja, izboljšav in prenove za leto 2004, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis vodje stanovanjsko nepremičninskega sektorja

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis Komunalnega stanovanjskega podjetja d.d., Partizanska cesta 2, 6210 Sežana (v nadaljevanju; KSP) št. SJ/333P-04, z dne 21. 10. 2004, s prilogo, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis vodje stanovanjsko nepremičninskega sektorja

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. BB/3651-05, z dne 6. 10. 2005, s prilogo, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis vodje stanovanjsko nepremičninskega sektorja

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. BB/1396-07, z dne 18. 4. 2007, s prilogo, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis svetovalke za stanovanjske in nepremičninske zadeve

B) ime, priimek in podpis vodje stanovanjsko nepremičninskega sektorja

-       dopis KSP št. BB/3438-07/4, z dne 19. 10. 2007, s prilogo, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis vodje stanovanjsko nepremičninskega sektorja

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. BB/06-310-08, z dne 29. 10. 2008, s prilogo, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis vodje stanovanjsko nepremičninskega sektorja

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. FG/06-441-09, z dne 2. 11. 2009, s prilogo, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis vodje stanovanjsko nepremičninskega sektorja

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. EV/06-245-10, z dne 29. 10. 2010, s prilogo, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis vodje stanovanjsko nepremičninskega sektorja

B) podpis in naziv izobrazbe v.d. direktorice

-       dopis KSP št. EV/06-112-11, z dne 3. 10. 2011, s prilogo, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis vodje stanovanjsko nepremičninskega sektorja

B) podpis in naziv izobrazbe v.d. direktorice

-       dopis KSP št. EV/06-146-2012, z dne 25. 10. 2012, s prilogo, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis vodje stanovanjsko nepremičninskega sektorja

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       program vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš za leto 2014, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis vodje stanovanjsko nepremičninskega sektorja

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. EV/098-2014, z dne 10. 10. 2014, s prilogo, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis vodje stanovanjsko nepremičninskega sektorja

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 10. 1. 2014, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/449-14, z dne 31. 1. 2014, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 10. 2. 2014, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 28. 2. 2014, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 10. 3. 2014, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 31. 3. 2014, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 10. 4. 2014, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 9. 5. 2014, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 30. 5. 2014, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 10. 6. 2014, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 9. 7. 2014, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 31. 7. 2014, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 8. 8. 2014, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 29. 8. 2014, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 10. 9. 2014, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 30. 9. 2014, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 10. 10. 2014, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 30. 10. 2014, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 10. 11. 2014, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/4355-14, z dne 1. 12. 2014, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 9. 12. 2014, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 8. 1. 2015, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 29. 1. 2015, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 10. 2. 2015, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 26. 2. 2015, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 1. 4. 2015, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 10. 4. 2015, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 24. 4. 2015, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 11. 5. 2015, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 29. 5. 2015, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 9. 6. 2015, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 9. 7. 2015, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/3214-15, z dne 3. 8. 2015, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/3314-15, z dne 10. 8. 2015, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/3636/15, z dne 4. 9. 2015, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       dopis KSP št. GV/, z dne 10. 9. 2015, s priloženimi podatki o rekapitulaciji plačil po mesecih fakturiranja in rekapitulaciji prometa po stroških, pri čemer je organ dolžan prekriti:

A) ime, priimek in podpis osebe, ki je pripravila dopis

B) podpis in naziv izobrazbe direktorja

-       zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja iz leta 1986 (obrazec VS-1), pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek nosilca stanovanjske pravice.

 

2. V delu, v katerem je organ, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, dolžan prekriti varovane osebne podatke in v delu, v katerem organ z dokumenti ne razpolaga, se pritožba prosilke zavrne.

 

3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilka je, dne 6. 3. 2015, na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala posredovanje:

I.              kopij predlogov letnih planov programa vzdrževanja, izboljšav in prenove, ki jih je v skladu s 5. čl. Pogodbe o izvajanju storitev upravljanja stanovanj in stanovanjskih hiš št. ZD/2392-00, z dne 2. 11. 2000 in aneksom k tej pogodbi št. 5/06, z dne 20. 12. 2006, sestavljal izvajalec del Komunalno stanovanjsko podjetje d.d., Partizanska cesta 2, 6210 Sežana (v nadaljevanju KSP),

II.             a) kopij mesečnih evidenc o prilivih od najemnin od 1. 1. 2007 dalje, po posameznih mesecih, kakor jih mesečno sporoča KSP,

b) stroških in odhodkih v zvezi z vzdrževanjem, izboljšavami in prenovo od 1. 1. 2007 dalje, po posameznih mesecih, kakor jih mesečno sporoča KSP skupaj s stroški in odhodki, ki so evidentirani pri organu in niso bili upoštevani v Sežani ob obračunu,

III.            kopije zapisnika o točkovanju stanovanja, ki ga zaseda prosilka, za mesec april 2008, ki je bil osnova za izračun štartne najemnine (neprofitne v višini 129,71 EUR, ki je navedena v najemni pogodbi št. 7, z dne 13. 5. 2008,

IV.           izračuna najemnine za stanovanje št. 7 na dan 13. 5. 2008, v skladu z zakonom in pravilnikom, ki je veljal na dan 13. 5. 2008,

V.            sklepov organov upravljanja (direktorja) o povišanju najemnine od 13. 5. 2008 do julija 2014,

VI.           kopije zapisnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja (obrazec VS-1) iz leta 1986.

 

Organ je zahtevo prosilke z dopisom, z dne 2. 4. 2015, zavrnil, ker zahtevane informacije ne sodijo med informacije javnega značaja po 4a. čl. ZDIJZ, ker se zahtevane informacije sicer nanašajo na razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem, vendar sodijo v poslovno dejavnost, ki jo opravlja organ.

 

Zoper odločitev organa je prosilka, dne 8. 4. 2015, pri IP vložila pritožbo, v kateri je navedla, da se z izpodbijano odločitvijo ne strinja, ker je organ zavezan po ZDIJZ. Zahteva je le razširitev vprašanja novinarke ... iz Slovenske kronike na RTV.

 

IP je pritožbo prosilke v skladu z 2. odst. 239. čl. ZUP odstopil zavezancu v preizkus procesnih predpostavk in ga pozval k ravnanju v skladu z 245. čl. ZUP.

 

Organ je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, z dne 29. 4. 2015 (vročeno 5. 5. 2015), s prilogami, poslal v odločanje IP. Ob tem je navedel, da je v skladu z 1a. čl. ZDIJZ poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zahtevana dokumentacija ne predstavlja informacij javnega značaja po 4a. čl. ZDIJZ. Pri tem se je skliceval na odločbo IP št. 0902-2/2014/2, z dne 9. 6. 2014 in pojasnjeval, da zahtevane informacije ne sodijo v sfero podporne dejavnosti organa. Organ je gospodarska družba, ki svojo dejavnost opravlja na trgu, v konkurenci z drugimi poslovnimi subjekti. Za svoje delovanje ne prejema proračunskih sredstev.

 

Organ je IP posredoval dopis, z dne 15. 9. 2015, v katerem je poudaril, da ni zavezan za posredovanje informacij na podlagi 1. odst. 1. čl. ZDIJZ, ker ni javni sklad. Podeljeno mu ni bilo nobeno javno pooblastilo in ni izvajalec javne službe, niti ne izpolnjuje kriterijev, po katerih bi ga bilo mogoče opredeliti za pravno osebo javnega prava. Organ je bil ustanovljen s statutom (in ne z javnopravnim aktom) in izvaja svoje storitve na trgu (oddajanje namenskih in oskrbovanih stanovanj v najem). Ne glede na to, da je organ v preteklosti oddajal stanovanja tudi za neprofitno najemnino in da je za oddajo stanovanj izvedel javni razpis, tega ni bil dolžan storiti, zato tudi v tem delu ni šlo za javno službo. Socialnovarstvene javne službe za starejše ureja Zakon o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS in 57/12; v nadaljevanju ZSV) in pri tem ne vključuje oddajanja v najem namenskih, oskrbovanih ali neprofitnih stanovanj. Organ tudi ne izpolnjuje nobenega izmed kriterijev, ki jih je izoblikovala pravna teorija in sodna praksa za opredelitev organa kot osebe javnega prava. V zvezi z dokumenti, ki jih je prosilka zahtevala v I. tč. zahteve je navedel, da četudi bi šlo za dokumente, ki so nastali na podlagi pravnih poslov iz 1. al. 1. odst. s 4.a čl. ZDIJZ, ni podan prevladujoč javni interes za njihovo razkritje v smislu 2. odst. 4.a čl. ZDIJZ, tudi ga prosilka ni zatrjevala. V zvezi z dokumenti, ki jih je prosilka zahtevala v II. tč. zahteve je navedel, da s takšnimi dokumenti v obliki in vsebini, kot jo je zahtevala prosilka, ne razpolaga. Organ ni dolžan naročiti dodatnega računalniškega programiranja, ki bi omogočilo priklic informacij oz. njihov izračun na način, kot ga je zahtevala prosilka. Tudi, če bi tovrstne evidence obstajale, v skladu s 4.a čl. ZDIJZ ne bi predstavljale informacij javnega značaja. Kot navedeno zgoraj pa tudi v zvezi s temi informacijami, ni podan in niti ni bil zatrjevan prevladujoč javni interes za razkritje v skladu z 2. odst. 4.a čl. ZDIJZ. V zvezi z dokumentom, ki ga je prosilka zahtevala v IV. tč. zahteve, je organ navedel, da izračun najemnine za konkretno stanovanje za konkreten dan, kot ga je zahtevala prosilka, ne obstaja. Obstaja najemna pogodba za najem namenskega stanovanja, v kateri je opredeljena višina najemnine in pravne podlage za izračun njene višine. V nadaljevanju je organ ponovno pojasnil in podrobno obrazložil razloge, na podlagi katerih meni, da noben od zahtevanih dokumentov ne ustreza definiciji informacije javnega značaja po 4.a čl. ZDIJZ.

 

Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je IP, dne 15. 9. 2015, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. Uvodoma je organ pojasnil vsebino dopisa z dne 15. 9. 2015 in ob tem dodal, da ustanovni akt ni zakon, temveč je zakon le kreiral podlago za ustanovitev. V podkrepitev te navedbe je predložil IP na vpogled notarsko listino s prve skupščine, na kateri je bil sprejet akt o ustanovitvi. Nadalje je organ glede reguliranosti najemnine in ciljev, ki jih organ zasleduje pri oblikovanju najemnine, pojasnil, da se v izhodišču najemnina določi v višini neprofitne najemnine, ki pa je prosto oblikovana v skladu s Stanovanjskim zakonom (Ur. l. RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11 in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju SZ-1) in sklepi organov upravljanja. Kljub temu ne gre za neprofitna stanovanja, gre zgolj za poslovno politiko. Organ ima fond namenskih in oskrbovanih stanovanj. Za stara stanovanja organ nima podatka o vrednosti stanovanja, najemnine so se določale v skladu z obstoječimi starimi zapisniki o ugotovitvi vrednosti stanovanj (v skladu s pravilnikom o neprofitnih najemninah in uredbo). Namen tovrstnega določanja najemnine izhaja iz ciljne populacije. Stanovanja se oddajajo izključno starejšim osebam. Organ ne prejema nobenih proračunskih sredstev, financira se z izvajanjem dejavnosti oddajanja stanovanj. Organ ni zavezanec po Zakonu o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I; v nadaljevanju ZJN-2). Organ tudi ni zavezan delovati po ZUP. Razpis je zgolj ena izmed oblik povpraševanja na trgu. Pritožbeni postopek ni formaliziran. Pri razpisu sicer sodelujejo društva upokojencev, ki pa delujejo predvsem kot pooblaščenci. V primeru neizbora na razpisu, posameznik nima pravnih jamstev. Namen razpisa je predvsem zagotavljanje transparentnosti. Stanovanja se torej oddajajo v skladu z internimi pravili. Praktično vsa namenska stanovanja so stara stanovanja, s tem, da so oskrbovana stanovanja novejša. Ta fond se dograjuje z nakupi starih stanovanj, da se zagotovi čim večji lastniški delež v neki stavbi in s tem optimizira premoženje organa. Organ je v zvezi z dokumenti, ki jih je prosilka zahtevala v I. tč. zahteve, navedel, da gre zgolj za predloge, na katere organ ni vezan. Ti plani predstavljajo izboljšave oz. ne gre za redno vzdrževanje, za katerega je zadolženo Komunalno stanovanjsko podjetje d.d. (v nadaljevanju; KSP) po zakonu. Predlogov planov v prvih letih ni bilo, bila pa so poročila o vzdrževalnih delih. IP je ob tem opozoril, da iz 5. čl. pogodbe o izvajanje storitev, z dne 26. 10. 2000 izhaja obveznost posredovanja organu vsakoletnega predloga plana programa vzdrževanja. Organ je v zvezi z dokumenti, ki jih je prosilka zahtevala v II. tč. zahteve, navedel, da nekateri stroški nastanejo mimo upravnika. Te stroške pokriva organ sam kot investitor in KSP z njimi ne razpolaga oz. jih ne sporoča organu. IP je vpogledal v primer zbirnega mesečnega računa KSP, iz katerega je bilo razvidno, da zahtevanih informacij v zvezi s stroški in odhodki v zvezi z vzdrževanjem, izboljšavami in prenovo ni mogoče izluščiti brez podrobne analize. Organ je v zvezi z evidenco o prilivih od najemnin pojasnil, da KSP sicer posreduje evidenco vsak mesec, vendar jih organ ne hrani trajno. Organ vodi le evidenco specifikacije plačil po posameznih mesecih. Organ je v zvezi z dokumentom, ki ga je prosilka zahtevala v III. tč. zahteve, navedel, da zapisnik o točkovanju za mesec april 2008 ne obstaja, obstaja le zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja iz leta 1986. Organ je v zvezi z informacijami, ki jih je prosilka zahtevala v IV. tč. zahteve, pojasnil, da zakon in pravilnik, ki bi bila podlaga za izračun najemnine za stanovanje št. 7 na dan 13. 5. 2008, ne obstajata. V skladu s SZ se najemnine določajo prosto. Višina najemnine je razvidna iz najemne pogodbe, sam izračun v smislu strukture cene pa ne obstaja. Organ je določil prvo ceno na podlagi zapisnikov o ugotovitvi vrednosti iz leta 1986 in z drugimi tovrstnimi izračuni ne razpolaga. Organ je v zvezi z informacijami, ki jih je prosilka zahtevala v V. tč. zahteve, IP predložil na vpogled primer odpravka sklepov nadzornega sveta, iz katerega je bilo razvidno, da tovrstni sklepi (kot jih je zahtevala prosilka) v taki obliki ne obstajajo. Odločitve v zvezi s povišanjem najemnin so zajete v poslovnem načrtu. Organ je v zvezi z dokumentom, ki ga je prosilka zahtevala v VI. tč. zahteve, pojasnil, da so navedeni dokument izdelali pooblaščeni izvajalci, zato organ ni preverjal pravilnosti izračuna. Tovrstni dokumenti so zgolj predstavljali orodje v obdobju, ko je organ določal prvo najemnino.

 

Organ je na podlagi zaveze, ki jo je bil dal na ogledu in camera z dopisom, z dne 22. 9. 2015, IP posredoval dokumente, ki vsebujejo informacije o prilivih od najemnin. Ob tem je pojasnil, da dokumenti obsegajo obdobje zadnjih dveh let, ker organ v skladu z zakonom ni zavezan hraniti starejše dokumentacije ter posledično z njo ne razpolaga oz. je ne hrani. Nadalje je organ z dopisom, z dne 1. 10. 2015, IP posredoval Sklep o varovanju poslovne skrivnosti (v nadaljevanju; sklep), dokumente, ki vsebujejo informacije o predlogih programov vzdrževanja, izboljšav in prenove za obdobje od leta 2004 do leta 2015 ter dve odločbi, iz katerih naj bi izhajalo, da organ ni zavezanec po ZJN-2. Ob tem je navedel, da zahtevani dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost na podlagi 1. odst. 39. čl. Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD-1). S sklepom so seznanjene osebe, ki so seznanjene s podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Sklep v skladu s 40. čl. ZGD-1 določa tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki jo morajo varovati. Poleg tega je organ že v dopisu, z dne 15. 9. 2015, podal argumente, ki očitno izkazujejo, da bi mu z razkritjem zahtevanih dokumentov nastala občutna škoda v zvezi s konkurenčnim položajem na relevantnem trgu.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP primarno ugotavlja, da je organ o zahtevi prosilca odločil z dopisom, ki ni procesno pravilna oblika odločanja v tem postopku. Organ je namreč kot zavezanec po 1. odst. 1. čl. ZDIJZ (kot bo obrazloženo v nadaljevanju), dolžan postopati po 22. čl. ZDIJZ, kar pomeni, da je v primeru (delne) zavrnitve dostopa do zahtevane informacije, dolžan izdati odločbo. V odločbi mora navesti razloge za svojo odločitev in jo obrazložiti. Obrazložitev odločitve je nujna, da lahko prosilec uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Ker pa je iz odgovora organa razvidno, o čem je organ odločil in kakšni so razlogi za zavrnitev, prav tako pa ima dopis tudi pravni pouk, je IP smiselno štel odgovor organa kot odločbo.

 

V predmetni zadevi je primarno sporno, ali je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja le na podlagi 1. odst. 1.a člena ZDIJZ (kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava) ali je zavezan tudi na podlagi 1. odst. 1. čl. ZDIJZ (kot pravna oseba javnega prava oz. kot izvajalec javne službe). Zato je IP najprej vpogledal v register zavezancev za informacije javnega značaja (http://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/5985986000, v nadaljevanju RZIJZ) in ugotovil, da je organ hkrati zavezanec po 1. čl. in po 1a. čl. ZDIJZ. ZDIJZ v 5. odst. 3.a čl. vzpostavlja zakonsko (sicer izpodbojno) domnevo, da je pravna oseba, ki je vpisana v RZIJZ, zavezanec po ZDIJZ. Ker je organ navedeno domnevo izpodbijal, je IP v nadaljevanju presojal, ali je organ zavezanec na podlagi 1. čl. ZDIJZ (ali je oseba javnega prava oz. ali je izvajalec javne službe).

 

1. Ali je organ zavezanec po 1. čl. ZDIJZ?

 

ZDIJZ v 1. čl. določa, da so organi zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Glede na to, da ZDIJZ ne določa kriterijev za opredelitev pojma osebe javnega prava, sta teorija in predvsem sodna praksa razvili jasne kriterije, po katerih se presoja, ali je določen subjekt oseba javnega ali zasebnega prava (npr. sodbe Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 131/2009 z dne 30. 9. 2009, št. X Ips 638/2008 z dne 20. 5. 2009 in št. I Up 1126/2006-2 z dne 12. 9. 2007 ter sodbe Upravnega sodišča RS št. II U 65/2009 z dne 8. 6. 2011, št. 167/2006-16 z dne 11. 5. 2006, št. I U 1821/2009 z dne 24. 11. 2010 in št. III U 523/2010 z dne 23. 5. 2011). Razvrstitev je odvisna od celote značilnosti in razmerij pravnega subjekta, pri čemer pravnoorganizacijska oblika (npr. družba z omejeno odgovornostjo) še zdaleč ni odločujoč kriterij za presojo. Iz citiranih sodb izhaja, da so v skladu s pravno teorijo oz. po splošnih pravilih upravnega prava temeljni elementi, pomembni za identifikacijo oseb javnega prava: 1. akt ustanovitve, 2. namen delovanja, 3. sredstva oz. financiranje in 4. uporaba javnega prava pri notranjih in zunanjih razmerjih (razmerje do ustanovitelja). Ob tem IP poudarja, da ni potrebno, da so navedeni elementi izpolnjeni kumulativno. Zadošča namreč že, da so izkazani v pretežnem delu in kažejo na dovolj veliko koncentracijo javnopravnih značilnosti zavezanca.

 

Eden najpomembnejših opredelilnih elementov oseb javnega prava je njihova ustanovitev z javnopravnim aktom. V predmetni zadevi je bil organ ustanovljen z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99, 72/00, 81/00, 124/00, 109/01, 108/02; v nadaljevanju ZPIZ-1). V 240. čl. ZPIZ-1 je bila namreč določena ustanovitev, struktura osnovnega kapitala, firma in sedež organa. IP poudarja, da navedene parametre organa določa tudi novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12, 39/13, 99/13-ZSVarPre-C, 101/13-ZIPRS1415, 44/14-ORZPIZ206, 85/14-ZUJF-B in 95/14-ZUJF-C; v nadaljevanju ZPIZ-2). Organ torej ni bil ustanovljen s pogodbo (kot je to značilno za gospodarske družbe, ki so osebe zasebnega prava), temveč z javnopravnim aktom (zakonom). Ob tem IP dodaja, da je organ nastal s postopnim statusnim preoblikovanjem notranje organizacijske enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju Zavod), i.e. osebe javnega prava, v samostojno pravno osebo. Pri Zavodu je bil namreč leta 1994 kot notranja organizacijska enota ustanovljen Stanovanjski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju: Stanovanjski sklad), ki se je leta 1996 preoblikoval v pravno osebo, in sicer v družbo z omejeno odgovornostjo. V skladu s 453. čl. ZPIZ-1 se je Stanovanjski sklad preoblikoval v organ. Nastanek organa torej ni posledica svobodne gospodarske pobude (74. čl. Ustave RS), temveč izvira iz prenosa izvajanja določenih (javnopravnih) nalog osebe javnega prava na samostojno pravno osebo.

 

Naslednji opredelilni element organa, kot osebe javnega prava, so njegove naloge, ki so določene z zakonom, kar pomeni, da gre za zasledovanje javnih ciljev in izvrševanje javne funkcije. Iz 378. čl. ZPIZ-2 namreč izhaja, da gre za subjekt, ki je bil ustanovljen z namenom upravljanja nepremičnin in zagotavljanja namenskih najemnih stanovanj in oskrbovanih stanovanj za upokojence in druge starejše osebe, kar je dejavnost, ki se nedvomno opravlja zaradi zavarovanja javnega interesa (zagotavljanje primernega bivališča ranljivi skupini prebivalstva oz. izvajanje socialne in stanovanjske politike). Iz citiranega 378. čl. ZPIZ-2 in iz internih aktov organa (Pravila za oddajanje oskrbovanih stanovanj v najem in Pravila za oddajanje namenskih najemnih stanovanj v najem) tudi izhaja, da se postopek oddaje stanovanj starejšim ne izvaja po tržnih principih (določeni so pogoji, kdo je do najema upravičen, kriteriji za izbiro najemnikov, dohodkovni cenzus, ki ga morajo izpolnjevati najemniki, itd.). Vse navedeno kaže na to, da gre pri izvajanju dejavnosti sklada za javnopravno dejavnost, ki je zakonsko regulirana in ni prepuščena tržnim principom.

 

Osnovni kapital organa je določen v 2. odst. 378. čl. ZPIZ-2 (prej 2. odst. 240. čl. ZPIZ-1) in je bil zagotovljen iz javnih sredstev – iz sredstev Zavoda, ki je uporabnik javnih sredstev in po določilih Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP; v nadaljevanju: ZJF) tudi posredni uporabnik proračuna. Na organ so bila namreč v skladu s pogodbo o ureditvi medsebojnih premoženjskih razmerij, ki sta jo sklenila organ in Zavod, prenesena stanovanja in stanovanjske hiše, ki so bile pred tem na podlagi 114. čl. Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I, 19/91 – popr., 13/93 – ZP-G, 9/94 – odl. US, 21/94, 29/95 – ZPDF, 23/96, 24/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 1/00, 1/00 – odl. US, 22/00 – ZJS, 87/02 – SPZ, 29/03 – odl. US in 69/03 – SZ-1; v nadaljevanju SZ) v lasti Zavoda. Tako je Zavod zagotovil javna sredstva oz. premoženje za delovanje organa. V prid ugotovitvi, da organ pri izvajanju svoje zakonsko določene dejavnosti upravlja z javnimi sredstvi, priča tudi dejstvo, da je poslovanje organa podvrženo revizijski pristojnosti Računskega sodišča RS, ki v skladu s 1. odst. 20. čl. Zakona o Računskem sodišču (Ur. l. RS, št. 11/01 in 109/12; v nadaljevanju ZRacS-1) revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev. Iz določbe 5. odst. 20. čl. ZRacS-1 tudi izhaja logičen sklep, da pojem javnih sredstev ne zajema zgolj proračunskih sredstev, pač pa tudi sredstva, ki jih pravna oseba javnega prava pridobi iz drugih virov (npr. osnovni kapital, ki ga praktično v celoti tvorijo zgoraj navedena prenesena stanovanja). Organ je v preteklosti že bil podvržen nadzoru Računskega sodišča, ki je tudi zavzelo stališče, da je organ oseba javnega prava.[1] Vsled navedenemu IP zaključuje, da organ nedvomno upravlja z javnimi sredstvi oz. se financira na podlagi upravljanja z javnimi sredstvi.

 

Iz ZPIZ-2 nadalje tudi izhaja, da si je država sistemsko zagotovila svoj vpliv na delovanje organa, in sicer z 10. in 11. odst. 378. čl. ZPIZ-2, ki določata, da: 1. daje soglasje k sprejetemu statutu organa Vlada RS, 2. Minister, pristojen za delo, s sklepom zadrži izvršitev odločitve, ki jo sprejme skupščina organa, če oceni, da ni zakonita oz. ni skladna z državnim proračunom ali z razvojnimi načrti RS za varstvo starejših in o tem obvesti Vlado RS. Poleg tega izvaja funkcijo skupščine organa svet Zavoda, ki je v skladu s 1. odst. 186. čl. ZPIZ-2 sestavljen tudi iz sedmih članov, ki jih imenuje Vlada RS. Ta svoj vpliv pa je država zagotovila ustrezno zgoraj navedenim javnopravnim dejavnostim, za katerih opravljanje je bil organ ustanovljen. Organ je torej pri svojem delovanju (navznoter in navzven) odvisen od aktualne stanovanjske in socialne politike države in v tem kontekstu ne more ravnati v skladu s klasičnimi načeli trga.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP ugotovil, da organ po vseh presojanih kriterijih izkazuje javnopravne značilnosti. Posledično je IP zaključil, da je organ oseba javnega prava in kot tak v celotni sferi svojega delovanja zavezanec po 1. čl. ZDIJZ.

 

IP poudarja, da iz zgoraj navedene sodne prakse (glej predvsem odločitvi Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 638/2008 z dne 20. 5. 2009, št. X Ips 131/2009 z dne 30. 9. 2009) izhaja, da za presojo, ali je organ oseba javnega prava v skladu s 1. čl. ZDIJZ, ni odločilno, ali organ je oz. ni naročnik po ZJN-2. Vrhovno sodišče RS se namreč do tega vprašanja niti ni opredeljevalo, saj ga ni štelo kot kriterij za obstoj osebe javnega prava. Ker torej status organa v skladu z določili ZJN-2 za presojo v predmetni zadevi ni relevanten, se IP ni opredelil do dveh odločb, ki mu jih je posredoval organ.

 

IP nazadnje še dodaja, da v skladu z zgoraj navedenim tudi ni dvoma o tem, da organ v celotni sferi svoje dejavnosti, kot je opredeljena v 1. odst. 378. čl. ZPIZ-2, izvaja javno službo. V skladu s pravno teorijo[2] je namreč pravni režim oz. institut javne službe ustanovljen s strani države na posamezni dejavnosti, katere izvajanje sama zagotavlja. Za razliko od tržnega sistema je v režimu javne službe dostop do dobrin opredeljen s postopkom dostopa ter s pogoji, ki jih mora uporabnik izpolnjevati. V tem pogledu javne službe bistveno pripomorejo k socialni enakosti. Položaja organizacije ne opredeljuje lastnina, ampak pravna narava dejavnosti, ki jo opravlja. Država torej ustanavlja posebne organizacije, ki se po svojem položaju bistveno razlikujejo od organizacij, ki izvajajo tržne dejavnosti. Razlikujejo se zato, ker država zaradi pomena javnih služb ohranja prevladujoč vpliv na upravljanje organizacij, ki izvajajo te dejavnosti. Na tem vplivu temelji razlikovanje med pravnimi osebami zasebnega prava, ki izvajajo tržne dejavnosti in pravnimi osebami javnega prava, ki se ustanovijo za izvajanje javnih služb.

 

2. Pojem informacije javnega značaja:

 

Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

 

V predmetni zadevi je prosilka zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovila na Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je v skladu z zgoraj navedenim dolžan delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.

 

Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oz. nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:

-       da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti),

-       da organ z njo razpolaga,

-       da se informacija nahaja v materializirani obliki.

 

Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, IP kot že navedeno ugotavlja, da je delovno področje organa urejeno 1. odst. 378. čl. ZPIZ-2, v skladu s katerim organ upravlja nepremičnine in zagotavlja namenska najemna stanovanja in oskrbovana stanovanja za upokojence in druge starejše osebe. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno zahtevane informacije nedvomno spadajo v delovno področje organa.

 

3. Glede II. b), III., IV. in V. tč. zahteve prosilke:

 

IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in ogleda in camera ugotovil, da ne obstajajo dokumenti, ki jih je prosilka zahtevala v II. b), III., IV. in V. tč. zahteve. IP je ugotovil, da zahtevanih informacij v zvezi s stroški in odhodki v zvezi z vzdrževanjem, izboljšavami in prenovo iz zbirnih mesečnih računov KSP ni mogoče izluščiti brez podrobne analize, dokument z zahtevano vsebino (z analiziranimi informacijami) pa ne obstaja. Osnovo za izračun štartne najemnine, ki je navedena v najemni pogodbi št. 7, z dne 13. 5. 2008, predstavlja le zapisnik o ugotovitvi vrednosti iz leta 1986. Ker organ kasneje ni na novo ugotavljal vrednosti stanovanja, zapisnik o točkovanju za mesec april 2008 ne obstaja. Prav tako ne obstaja izračun (v smislu strukture) najemnine za stanovanje št. 7 na dan 13. 5. 2008. Organ je določil prvo ceno na podlagi zapisnika o ugotovitvi vrednosti iz leta 1986 in z drugimi izračuni ne razpolaga. IP je na podlagi vpogleda v poslovni načrt in odpravek sklepov nadzornega sveta ugotovil, da so v poslovnem načrtu sicer zajete namere o povišanju najemnine, vendar pa sklep o povišanju najemnine ne obstaja. IP je ocenil, da ni razloga, da ne bi sledil prepričljivim navedbam organa in je ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali v tem delu zahtevane informacije. Ker organ z dokumenti, ki jih zahteva prosilka, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca IP zaključuje, da pritožbi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilke, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

 

4. Glede I., II. a) in VI. tč. zahteve prosilke:

 

IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in ogleda in camera ugotovil, da ne obstajajo dokumenti, ki jih je prosilka zahtevala v II. a) tč. zahteve, ki bi bili datirani pred dnem 10. 1. 2014. KSP sicer posreduje evidenco prilivov od najemnin vsak mesec, vendar organ tovrstnih evidenc ne hrani trajno. Ker v skladu z zakonom ni zavezan hraniti starejše dokumentacije, organ hrani le evidenco prilivov za obdobje zadnjih dveh let ter posledično s starejšo dokumentacijo ne razpolaga. IP je ocenil, da ni razloga, da ne bi sledil prepričljivim navedbam organa in je ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali v tem delu zahtevane informacije. Ker organ z dokumenti, ki jih zahteva prosilka, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca IP zaključuje, da pritožbi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilke, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

 

Ni sporno, da organ v preostalem delu v materializirani obliki razpolaga z informacijami, ki jih je zahtevala prosilka v I., II. a) in VI. tč. zahteve. V skladu z zgoraj navedenim zahtevane informacije tudi sodijo v delovno področje organa. Ker je IP ugotovil, da je organ v skladu s 1. čl. ZDIJZ oseba javnega prava, so ob izpolnjevanju navedenih pogojev 4. čl. ZDIJZ zahtevane informacije nedvomno informacije javnega značaja. Vprašanje pa je, ali so prosto dostopne.

 

Organ se v izpodbijani odločitvi sicer ni skliceval na nobeno izmed izjem od prostega dostopa, ki jih določa 6. čl. ZDIJZ, saj je dostop zavrnil zaradi zatrjevanja, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacij javnega značaja. Zato je IP po uradni dolžnosti preizkusil, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

5. Glede izjeme po 2. tč. 1. odst. 6. čl. v povezavi s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ in 3. odst. 39. čl. ZGD-1:

 

Pojem poslovne skrivnosti je opredeljen v 39. čl. ZGD-1. Po 1. odst. 39. čl. ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po 2. odst. istega čl. pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Poleg tega ZGD-1 v 3. odst. 39. čl. določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

Ker je organ izvajalec javne službe, mora biti pri določanju poslovne skrivnosti zelo restriktiven. Gre namreč za osebo javnega prava, kar pomeni, da mora biti njeno delovanje v osnovi transparentno. Zgolj izjemoma, ko oseba javnega prava deluje na trgu in podatek pomeni za osebo javnega prava konkurenčno prednost oz. bi lahko vplival na njen tržni konkurenčni položaj in s tem ogrozil njeno javnopravno poslanstvo, lahko oseba javnega prava takšen podatek označi za poslovno skrivnost. Pri tem pa je treba izhajati iz načelnega stališča, da je organ kot tak zavezan k preglednemu poslovanju in da njegov položaj ni primerljiv z ostalimi pravnimi osebami, ki delujejo po ZGD-1. Slednje namreč delujejo zgolj z namenom pridobivanja dobička in povečevanja dohodka v korist vsakokratnih lastnikov in družbe kot take, medtem ko mora organ delovati v javnem interesu in porabljati javna sredstva zgolj v namen izvajanja javne službe in v okviru omejitev, ki mu jih nalaga zakon (10. in 11. odst. 378. čl. ZPIZ-2).

 

V predmetni zadevi zahtevani dokumenti nedvomno sodijo v sfero javnopravnega delovanja organa, saj se nanašajo na izvajanje temeljne dejavnosti organa, kot je opredeljena v 378. čl. ZPIZ-2 (upravljanje nepremičnin in zagotavljanje namenskih najemnih stanovanj in oskrbovanih stanovanj za upokojence in druge starejše osebe) in sodijo v okvir izvajanja javne službe. V skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ se ne glede na morebiten obstoj izjeme poslovne skrivnosti dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Da gre za podatek o porabi javnih sredstev, izhaja iz dejstva, da so bile zahtevane informacije pridobljene v okviru izvajanja javne službe, ta pa se (kot že navedeno zgoraj), financira na podlagi upravljanja z javnimi sredstvi. Gre torej za dokumente, ki v skladu s 3. odst. 39. čl. ZGD-1 niti ne morejo biti označeni kot poslovna skrivnost, ker gre za podatke, ki so javni že po zakonu in se ne morejo določiti za poslovno skrivnost. Presojani dokumenti torej ne vsebujejo poslovne skrivnosti in glede njih ni podana izjema iz 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

 

6. Glede izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:

 

V skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. IP je presojal, ali je prosilki do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ.

 

IP je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo ime, priimek, naziv izobrazbe in podpis večjega števila oseb. V zvezi z osebnimi podatki osebe, ki je pripravila dokumente iz II. a) tč. zahteve, vodje stanovanjsko nepremičninskega sektorja, svetovalke za stanovanjske in nepremičninske zadeve, nosilca stanovanjske pravice ter v zvezi s podpisom in podatki o nazivu izobrazbe direktorja oz. direktorice IP ni našel pravne podlage, da se jih posreduje javnosti oz. glede teh podatkov ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Imena in priimki oseb, pooblaščenih za zastopanje KSP, pa so javno objavljeni v javnih evidencah in so prosto dostopna oz. gre za nevarovane osebne podatke.

 

IP ob preizkusu po uradni dolžnosti obstoja drugih (nezatrjevanih) izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni ugotovil upoštevnosti katere izmed njih.

 

Izhajajoč iz vsega navedenega je IP odločil, da je treba pritožbi prosilke v tem delu ugoditi. IP je, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, odločitev organa v tem delu odpravil in v tem delu sam rešil zadevo. Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije zahtevanih dokumentov, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodil:

Jan Merc, univ. dipl. prav.

asistent svetovalca IP

 

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka


[1] Revizijsko poročilo št. 1202-2/2003-25, z dne 15. 9. 2004, javno dostopno na www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K2A917879D0510D4DC1256F110035EDD0/$file/2022203.pdf

[2] Trpin, Gorazd, 2004: Javne službe in javni zavodi, Podjetje in delo, št. 6-7/2004, str. 1376