Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 02.06.2017
Naslov: Prosilka - Nepremičninski sklad PIZ
Številka: 090-121/2015/23
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Odločbe po sodbah Upravnega sodišča
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Upravno sodišče RS je vrnilo pritožbeno zadevo v ponoven postopek IP, ker je ugotovilo, da zavezanec ni organ v smislu 1. čl. ZDIJZ, temveč, da gre za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. IP je v ponovljenem pritožbenem postopku upoštevaje odločitev Upravnega sodišča RS ugotovil, da informacije, ki jih je zahtevala prosilka, niso informacije javnega značaja po 1. al. 1. odst. 4.a čl. ZDIJZ. Zato je pritožbo prosilke zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-121/2015/23

Datum: 2. 6. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) zoper odločitev Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., Mala ulica 5, 1001 Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Pirc Musar o.p., d.o.o., Likozarjeva ulica 14, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju zavezanec), z dne 2. 4. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilke se zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilka je, dne 6. 3. 2015, na zavezanca naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala posredovanje:

I.              kopij predlogov letnih planov programa vzdrževanja, izboljšav in prenove, ki jih je v skladu s 5. čl. Pogodbe o izvajanju storitev upravljanja stanovanj in stanovanjskih hiš št. ZD/2392-00, z dne 2. 11. 2000 in aneksom k tej pogodbi št. 5/06, z dne 20. 12. 2006, sestavljal izvajalec del Komunalno stanovanjsko podjetje d.d., Partizanska cesta 2, 6210 Sežana (v nadaljevanju KSP),

II.             a) kopij mesečnih evidenc o prilivih od najemnin od 1. 1. 2007 dalje, po posameznih mesecih, kakor jih mesečno sporoča KSP,

b) stroških in odhodkih v zvezi z vzdrževanjem, izboljšavami in prenovo od 1. 1. 2007 dalje, po posameznih mesecih, kakor jih mesečno sporoča KSP skupaj s stroški in odhodki, ki so evidentirani pri zavezancu in niso bili upoštevani v Sežani ob obračunu,

III.            kopije zapisnika o točkovanju stanovanja, ki ga zaseda prosilka, za mesec april 2008, ki je bil osnova za izračun štartne najemnine (neprofitne v višini 129,71 EUR, ki je navedena v najemni pogodbi št. …, z dne 13. 5. 2008,

IV.           izračuna najemnine za stanovanje št. … na dan 13. 5. 2008, v skladu z zakonom in pravilnikom, ki je veljal na dan 13. 5. 2008,

V.            sklepov organov upravljanja (direktorja) o povišanju najemnine od 13. 5. 2008 do julija 2014,

VI.           kopije zapisnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja (obrazec VS-1) iz leta 1986.

 

Zavezanec je zahtevo prosilke z dopisom, z dne 2. 4. 2015, zavrnil, ker zahtevane informacije ne sodijo med informacije javnega značaja po 4a. čl. ZDIJZ, ker se zahtevane informacije sicer nanašajo na razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem, vendar sodijo v poslovno dejavnost, ki jo opravlja zavezanec.

 

Zoper odločitev zavezanca je prosilka, dne 8. 4. 2015, pri IP vložila pritožbo, v kateri je navedla, da se z izpodbijano odločitvijo ne strinja, ker je zavezanec zavezan po ZDIJZ. Zahteva je le razširitev vprašanja novinarke … iz Slovenske kronike na RTV.

 

IP je pritožbo prosilke, v skladu z 2. odst. 239. čl. ZUP, odstopil zavezancu v preizkus procesnih predpostavk in ga pozval k ravnanju v skladu z 245. čl. ZUP.

 

Zavezanec je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, z dne 29. 4. 2015 (vročeno 5. 5. 2015), s prilogami, poslal v odločanje IP. Ob tem je navedel, da je v skladu z 1a. čl. ZDIJZ poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zahtevana dokumentacija ne predstavlja informacij javnega značaja po 4a. čl. ZDIJZ. Pri tem se je skliceval na odločbo IP št. 0902-2/2014/2, z dne 9. 6. 2014 in pojasnjeval, da zahtevane informacije ne sodijo v sfero podporne dejavnosti zavezanca. Zavezanec je gospodarska družba, ki svojo dejavnost opravlja na trgu, v konkurenci z drugimi poslovnimi subjekti. Za svoje delovanje ne prejema proračunskih sredstev.

 

Zavezanec je IP posredoval dopis, z dne 15. 9. 2015, v katerem je poudaril, da ni zavezan za posredovanje informacij na podlagi 1. odst. 1. čl. ZDIJZ, ker ni javni sklad. Podeljeno mu ni bilo nobeno javno pooblastilo in ni izvajalec javne službe, niti ne izpolnjuje kriterijev, po katerih bi ga bilo mogoče opredeliti za pravno osebo javnega prava. Zavezanec je bil ustanovljen s statutom (in ne z javnopravnim aktom) in izvaja svoje storitve na trgu (oddajanje namenskih in oskrbovanih stanovanj v najem). Ne glede na to, da je zavezanec v preteklosti oddajal stanovanja tudi za neprofitno najemnino in da je za oddajo stanovanj izvedel javni razpis, tega ni bil dolžan storiti, zato tudi v tem delu ni šlo za javno službo. Socialnovarstvene javne službe za starejše ureja Zakon o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS in 57/12; v nadaljevanju ZSV) in pri tem ne vključuje oddajanja v najem namenskih, oskrbovanih ali neprofitnih stanovanj. Zavezanec tudi ne izpolnjuje nobenega izmed kriterijev, ki jih je izoblikovala pravna teorija in sodna praksa za opredelitev zavezanca kot osebe javnega prava. V zvezi z dokumenti, ki jih je prosilka zahtevala v I. tč. zahteve, je navedel, da četudi bi šlo za dokumente, ki so nastali na podlagi pravnih poslov iz 1. al. 1. odst. s 4.a čl. ZDIJZ, ni podan prevladujoč javni interes za njihovo razkritje v smislu 2. odst. 4.a čl. ZDIJZ, tudi ga prosilka ni zatrjevala. V zvezi z dokumenti, ki jih je prosilka zahtevala v II. tč. zahteve, je navedel, da s takšnimi dokumenti v obliki in vsebini, kot jo je zahtevala prosilka, ne razpolaga. Zavezanec ni dolžan naročiti dodatnega računalniškega programiranja, ki bi omogočilo priklic informacij oz. njihov izračun na način, kot ga je zahtevala prosilka. Tudi, če bi tovrstne evidence obstajale, v skladu s 4.a čl. ZDIJZ ne bi predstavljale informacij javnega značaja. Kot navedeno zgoraj, pa tudi v zvezi s temi informacijami ni podan in niti ni bil zatrjevan prevladujoč javni interes za razkritje v skladu z 2. odst. 4.a čl. ZDIJZ. V zvezi z dokumentom, ki ga je prosilka zahtevala v IV. tč. zahteve, je zavezanec navedel, da izračun najemnine za konkretno stanovanje za konkreten dan, kot ga je zahtevala prosilka, ne obstaja. Obstaja najemna pogodba za najem namenskega stanovanja, v kateri je opredeljena višina najemnine in pravne podlage za izračun njene višine. V nadaljevanju je zavezanec ponovno pojasnil in podrobno obrazložil razloge, na podlagi katerih meni, da noben od zahtevanih dokumentov ne ustreza definiciji informacije javnega značaja po 4.a čl. ZDIJZ.

 

Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je IP, dne 15. 9. 2015, pri zavezancu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. Uvodoma je zavezanec pojasnil vsebino dopisa z dne 15. 9. 2015 in ob tem dodal, da ustanovni akt ni zakon, temveč je zakon le kreiral podlago za ustanovitev. V podkrepitev te navedbe je predložil IP na vpogled notarsko listino s prve skupščine, na kateri je bil sprejet akt o ustanovitvi. Nadalje je zavezanec glede reguliranosti najemnine in ciljev, ki jih zavezanec zasleduje pri oblikovanju najemnine, pojasnil, da se v izhodišču najemnina določi v višini neprofitne najemnine, ki pa je prosto oblikovana v skladu s Stanovanjskim zakonom (Ur. l. RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11 in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju SZ-1) in sklepi organov upravljanja. Kljub temu ne gre za neprofitna stanovanja, gre zgolj za poslovno politiko. Zavezanec ima fond namenskih in oskrbovanih stanovanj. Za stara stanovanja zavezanec nima podatka o vrednosti stanovanja, najemnine so se določale v skladu z obstoječimi starimi zapisniki o ugotovitvi vrednosti stanovanj (v skladu s pravilnikom o neprofitnih najemninah in uredbo). Namen tovrstnega določanja najemnine izhaja iz ciljne populacije. Stanovanja se oddajajo izključno starejšim osebam. Zavezanec ne prejema nobenih proračunskih sredstev, financira se z izvajanjem dejavnosti oddajanja stanovanj. Zavezanec ni zavezanec po Zakonu o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I; v nadaljevanju ZJN-2). Zavezanec tudi ni zavezan delovati po ZUP. Razpis je zgolj ena izmed oblik povpraševanja na trgu. Pritožbeni postopek ni formaliziran. Pri razpisu sicer sodelujejo društva upokojencev, ki pa delujejo predvsem kot pooblaščenci. V primeru neizbora na razpisu, posameznik nima pravnih jamstev. Namen razpisa je predvsem zagotavljanje transparentnosti. Stanovanja se torej oddajajo v skladu z internimi pravili. Praktično vsa namenska stanovanja so stara stanovanja, s tem, da so oskrbovana stanovanja novejša. Ta fond se dograjuje z nakupi starih stanovanj, da se zagotovi čim večji lastniški delež v neki stavbi in s tem optimizira premoženje zavezanca. Zavezanec je v zvezi z dokumenti, ki jih je prosilka zahtevala v I. tč. zahteve, navedel, da gre zgolj za predloge, na katere zavezanec ni vezan. Ti plani predstavljajo izboljšave oz. ne gre za redno vzdrževanje, za katerega je zadolženo Komunalno stanovanjsko podjetje d.d. (v nadaljevanju; KSP) po zakonu. Predlogov planov v prvih letih ni bilo, bila pa so poročila o vzdrževalnih delih. IP je ob tem opozoril, da iz 5. čl. pogodbe o izvajanje storitev, z dne 26. 10. 2000 izhaja obveznost posredovanja zavezancu vsakoletnega predloga plana programa vzdrževanja. Zavezanec je v zvezi z dokumenti, ki jih je prosilka zahtevala v II. tč. zahteve, navedel, da nekateri stroški nastanejo mimo upravnika. Te stroške pokriva zavezanec sam kot investitor in KSP z njimi ne razpolaga oz. jih ne sporoča zavezancu. IP je vpogledal v primer zbirnega mesečnega računa KSP, iz katerega je bilo razvidno, da zahtevanih informacij v zvezi s stroški in odhodki v zvezi z vzdrževanjem, izboljšavami in prenovo ni mogoče izluščiti brez podrobne analize. Zavezanec je v zvezi z evidenco o prilivih od najemnin pojasnil, da KSP sicer posreduje evidenco vsak mesec, vendar jih zavezanec ne hrani trajno. Zavezanec vodi le evidenco specifikacije plačil po posameznih mesecih. Zavezanec je v zvezi z dokumentom, ki ga je prosilka zahtevala v III. tč. zahteve, navedel, da zapisnik o točkovanju za mesec april 2008 ne obstaja, obstaja le zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja iz leta 1986. Zavezanec je v zvezi z informacijami, ki jih je prosilka zahtevala v IV. tč. zahteve, pojasnil, da zakon in pravilnik, ki bi bila podlaga za izračun najemnine za stanovanje št. 7 na dan 13. 5. 2008, ne obstajata. V skladu s SZ se najemnine določajo prosto. Višina najemnine je razvidna iz najemne pogodbe, sam izračun v smislu strukture cene pa ne obstaja. Zavezanec je določil prvo ceno na podlagi zapisnikov o ugotovitvi vrednosti iz leta 1986 in z drugimi tovrstnimi izračuni ne razpolaga. Zavezanec je v zvezi z informacijami, ki jih je prosilka zahtevala v V. tč. zahteve, IP predložil na vpogled primer odpravka sklepov nadzornega sveta, iz katerega je bilo razvidno, da tovrstni sklepi (kot jih je zahtevala prosilka) v taki obliki ne obstajajo. Odločitve v zvezi s povišanjem najemnin so zajete v poslovnem načrtu. Zavezanec je v zvezi z dokumentom, ki ga je prosilka zahtevala v VI. tč. zahteve, pojasnil, da so navedeni dokument izdelali pooblaščeni izvajalci, zato zavezanec ni preverjal pravilnosti izračuna. Tovrstni dokumenti so zgolj predstavljali orodje v obdobju, ko je zavezanec določal prvo najemnino.

 

Zavezanec je na podlagi zaveze, ki jo je dal na ogledu in camera, z dopisom, z dne 22. 9. 2015, IP posredoval dokumente, ki vsebujejo informacije o prilivih od najemnin. Ob tem je pojasnil, da dokumenti obsegajo obdobje zadnjih dveh let, ker zavezanec v skladu z zakonom ni zavezan hraniti starejše dokumentacije ter posledično z njo ne razpolaga oz. je ne hrani. Nadalje je zavezanec, z dopisom, z dne 1. 10. 2015, IP posredoval Sklep o varovanju poslovne skrivnosti (v nadaljevanju; sklep), dokumente, ki vsebujejo informacije o predlogih programov vzdrževanja, izboljšav in prenove za obdobje od leta 2004 do leta 2015 ter dve odločbi, iz katerih naj bi izhajalo, da zavezanec ni zavezanec po ZJN-2. Ob tem je navedel, da zahtevani dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost na podlagi 1. odst. 39. čl. Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD-1). S sklepom so seznanjene osebe, ki so seznanjene s podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Sklep v skladu s 40. čl. ZGD-1 določa tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki jo morajo varovati. Poleg tega je zavezanec že v dopisu, z dne 15. 9. 2015, podal argumente, ki očitno izkazujejo, da bi mu z razkritjem zahtevanih dokumentov nastala občutna škoda v zvezi s konkurenčnim položajem na relevantnem trgu.

 

IP je z odločbo št. 090-121/2015/9, z dne 27. 10. 2015, ugotovil, da je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja organ po 1. čl. ZDIJZ in z delom zahtevane dokumentacije, ki vsebuje tudi varovane osebne podatke, razpolaga. Zato je pritožbi prosilke delno ugodil tako, da je izpodbijano odločbo delno odpravil in zavezancu naložil posredovanje večjega števila dokumentov.

 

Zavezanec je, dne 30. 11. 2015, zoper odločbo IP pri Upravnem sodišču RS vložil tožbo, ki ji je Upravno sodišče RS s sodbo št. I U 1682/2015-38, z dne 9. 2. 2017, ugodilo in odločbo IP št. 090-121/2015/9, z dne 27. 10. 2015, odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek. V obrazložitvi sodbe je sodišče navedlo, da v predmetni zadevi zakon ne določa statusa osebe javnega prava za zavezanca. Pravna teorija in sodna praksa sta v zadevah dostopa do informacij javnega značaja opredelili več kriterijev, ki so pomembni za opredelitev javno pravnega oz. zasebno pravnega statusa pravne osebe (odločba Vrhovnega sodišča RS X Ips 318/2010 in dr. Rajko Pirnat: Vrsta in značilnosti pravnih oseb: pravne osebe javnega prava, sistem ali kaos, Podjetje in delo 1999, str. 910). Do statusnega preoblikovanja zavezanca je prišlo na podlagi zakona oz. po volji zakonodajalca. Zato ni mogoče sklepati o zakonodajalčevem namenu, naj zavezanec obdrži status osebe javnega prava. Na podlagi zakonske ureditve statusa zavezanca ni mogoče sklepati, da bi bil zavezanec ustanovljen z namenom opravljanja javne funkcije in še manj javne službe, saj zakon s tem v zvezi zavezancu ne nalaga nobenih ustreznih obveznosti oz. nalog. Zavezanec tudi nima podeljene koncesije, ni opredeljen kot javno podjetje po Zakonu o gospodarskih javnih službah oz. nima nobene oblike, ki jo ta zakon določa za zagotavljanje gospodarskih javnih služb. Njegova dejavnost v nobenem aktu ni določena kot javna služba, niti ni bil po Stanovanjskem zakonu opredeljen kot nosilec izvajanja javnega interesa. Tožnik ni niti nikoli pridobil statusa neprofitne stanovanjske organizacije in ni bil vpisan v register neprofitnih stanovanjskih organizacij. Za kakršnokoli sklepanje, da naj bi tožnik opravljal javno službo oz. dejavnost v javnem interesu, torej očitno manjka tudi kakršnakoli formalnopravna podlaga. Zavezanec je torej zavezan za posredovanje informacij javnega značaja po 1.a čl. ZDIJZ, kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V predmetni zadevi je Upravno sodišče RS odločilo, da zavezanec ni zavezan za posredovanje informacij javnega značaja kot pravna oseba javnega prava oz. kot izvajalec javne službe (1. odst. 1. čl. ZDIJZ) temveč, da je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja le kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (1. odst. 1.a čl. ZDIJZ). Ker je IP dolžan slediti temu stališču, četudi se z njim ne strinja, je v ponovljenem postopku odločil, kot izhaja iz izreka in obrazložitve te odločbe.

 

V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja med drugim informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek (1. al. 1. odst. 4.a čl. ZDIJZ).

 

Namen ZDIJZ je poleg tega, da se pravnim in fizičnim osebam zagotovi uresničevanje ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, tudi krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi zavezancev (6. odst. 1.a čl. ZDIJZ). Vsak gospodarski subjekt svoje poslovanje (upravljanje s finančnimi sredstvi) razprši na dva osnovna dela – poslovno dejavnost, ki jo opravlja na trgu »navzven« (dejavnosti iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Ur. l. RS, št. 69/07 in 17/08; v nadaljevanju: Uredba) in poslovanje za lastno interno obratovanje (podporne dejavnosti, kot so na primer upravljanje lastnih kadrov, računovodstvo, nabava pisarniškega in drugega potrošnega materiala). Namen ZDIJZ ni v nadzoru javnosti nad kakovostjo in rentabilnostjo poslovanja zavezanca na trgu oz. nadzoru uspešnosti zavezančevega nastopanja na prostem trgu - v tem delu je treba poslovnim subjektom pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava priznati polno svobodo gospodarske pobude. Namen ZDIJZ je v nadzoru javnosti nad gospodarnostjo zavezančevega ravnanja pri poslovanju za »interne« potrebe. Tak namen zakonodajalca tudi jasno izhaja iz obrazložitve k predlogu ZDIJZ-C (EVA 2013-1711-0053 z dne 3. 10. 2013).

 

Mejni primeri med obema osnovnima deloma poslovanja poslovnega subjekta pa so posli, ki jih ZDIJZ izrecno opredeljuje v 1. alineji prvega odstavka 4.a člena. Gre namreč za posle, ki so osnovni dejavnosti poslovnega subjekta sicer v podporo, vendar lahko že presegajo zgolj potrebe samega obratovanja poslovnega subjekta, hkrati pa še ne pomenijo nujno same osnovne dejavnosti poslovnega subjekta. Gre torej za upravljanje s stvarnim premoženjem za lastne potrebe zavezanca (na primer najem ali nakup lastnih poslovnih prostorov), izdatke za naročilo blaga in gradenj za lastne obratovalne potrebe (na primer nakup pisarniškega, sanitetnega, promocijskega materiala ali na primer naročilo obnove fasade lastnih poslovnih prostorov), izdatke za agentske, svetovalne ali druge storitve (na primer računovodske ali pravne storitve, storitve najema čistilnega servisa lastnih prostorov, svetovanje pri poslovnih odločitvah, posredovanje pri izvedbi konkretnega posla, analize in podobno) ter izdatke na podlagi sklenjenih sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb.

 

Pridobitev, odsvojitev ali oddajanje v najem nepremičnine per se sicer res ustreza definiciji »pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem«, vendar je v konkretnem primeru pridobivanje, oddajanje v najem in morebitna namera odsvojitve nepremičnin dejansko del osnovne dejavnosti zavezanca in ne zgolj podporna dejavnost oz. dejavnost povezana z obratovanjem zavezanca. Dejavnost zavezanca namreč v skladu s 378. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12, 39/13, 99/13-ZSVarPre-C, 101/13-ZIPRS1415, 44/14-ORZPIZ206, 85/14-ZUJF-B in 95/14-ZUJF-C; v nadaljevanju ZPIZ-2) obsega upravljanje nepremičnin in zagotavljanje namenskih najemnih stanovanj in oskrbovanih stanovanj.

 

Prosilka je zahtevala dokumente, ki se nanašajo na programe vzdrževanja, izboljšav in prenove stanovanj in stroške v zvezi s tem, prilive od najemnin, točkovanje stanovanja in izračun najemnine, sklepe o povišanju najemnine in zapisnik o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Podatki, ki jih je zahtevala prosilka, tako očitno ne sodijo v sfero podpornih dejavnosti zavezanca, ki bi jih bilo mogoče šteti za informacije javnega značaja po 1. al. 1. odst. 4.a čl. ZDIJZ. IP je, na podlagi stališča Upravnega sodišča RS, navedenih pravnih podlag, konkretnih okoliščin primera in navedenih argumentov, zaključil, da informacije, ki jih je zahtevala prosilka, ne izpolnjujejo pogojev za obstoj informacije javnega značaja iz 4.a čl. ZDIJZ.

 

V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je bila odločitev zavezanca pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena, zato je na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP pritožbo prosilke zavrnil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločitev Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., Mala ulica 5, 1001 Ljubljana, z dne 2. 4. 2015. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločitev Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., z dne 2. 4. 2015.

 

 

 

 

Postopek vodil:

Jan Merc, univ. dipl. prav.

asistent svetovalca IP

 

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka