Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 31.08.2010
Naslov: Prosilka - Ministrstvo za okolje in prostor
Številka: 090-153/2010/4
Kategorija: Osebni podatek
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča


Številka: 090-153/2010
Datum: 30.08.2010


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu  (Ur.l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, dalje ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 51/2006-UPB2 in 117/2006 – ZDavP2, dalje ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, (Ur.l. RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008 in 8/2010, dalje ZUP), o pritožbi …. (dalje prosilka) zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (dalje organ) št. 090-36/2010-6 z dne 23.8.2010, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo


ODLOČBO:

1.    Odločba organa se odpravi. Organ je dolžan prosilki v roku 5 (petih) dni posredovati:
•    kopijo prijave, prejete na zapisnik dne 10.02.2010, v kateri je organ dolžan prekriti:
-    ime in priimek ter naslov prijavitelja,
-    ime in priimek ter naslov osebe, zoper katero je prijava podana, in
-    besedilo »v njeni lasti« v šesti vrstici dokumenta; ter
•    odločbo o dovolitvi priglašenih del št. 351-227/01-1/P01/103 z dne 27.9.2001, v kateri je organ dolžan prekriti s strani prijavitelja ročno dopisano besedilo.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


OBRAZLOŽITEV

Prosilka je dne 26.7.2010 na organ naslovila vlogo za pridobitev informacije javnega značaja v obliki vročitve kopije oziroma vsebine prijave v zvezi z objektom Skladiščna ulica 8, 6310 Izola.

Organ je zahtevo prosilke z odločbo št. 090-36/2010-2 dne 3.8.2010 zavrnil in se pri tem skliceval na določbe Zakona o inšpekcijskem nadzoru, ki v 16. členu določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Organ v obrazložitvi odločbe pojasnjuje, da to pomeni, da se varuje tako prijavitelj kot tudi vsebina prijave, zato se prijava in ostali dokumenti v zvezi s prijaviteljem ne posredujejo. Ti dokumenti predstavljajo izjemo tudi po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu ne posreduje podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

Prosilka je dne 19.8.2010 zoper odločbo organa vložila pritožbo, v kateri je navedla, da ni zahtevala kopije prijave (prijavitelja), ampak le vsebinsko pojasnilo prijave (obrazložitev) in da je odločitev organa torej napačna zaradi nepravilne interpretacije zahtevka. Zahtevek se nanaša le na vsebinsko obrazložitev prijave (razlog, navedbe), ne pa na podatke o prijavitelju.


K točki 1 izreka

Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in sicer odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Ob preizkusu odločbe v mejah pritožbenih navedb Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da pritožba temelji na nerazumevanju sistema dostopa do informacij javnega značaja. Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, je eden od pogojev za informacijo javnega značaja ta, da se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Z drugimi besedami to pomeni, da se lahko na podlagi ZDIJZ od organa zahteva le nek dokument, ki obstaja v materializirani obliki in izvira iz delovnega področja organa. Ni pa mogoče na podlagi ZDIJZ od organa zahtevati pojasnil ali razlag v zvezi v dokumenti, s katerimi razpolaga organ. V zvezi s tem organ v spremnem dopisu ob odstopu pritožbe (dopis št. 090-36/2010-6 z dne 23.8.2010) upravičeno  opozarja, da prosilcu oziroma prosilki ni dolžan sestavljati odgovorov. Pritožbene navedbe prosilke so torej neutemeljene, saj je organ njeno zahtevo interpretiral pravilno kot zahtevo za vročitev kopije prijave in o njej odločil po postopku, kot ga predvideva ZDIJZ.

Ob preizkusu odločbe po uradni dolžnosti pa je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da je organ napačno uporabil materialni predpis oziroma prekršil materialni zakon. Organ je odločbo izdal ob upoštevanju drugega odstavka 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur.l. RS, št. 43/2007- UPB1, dalje ZIN). Ta določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Po mnenju organa to pomeni, da se varuje tako prijavitelj kot tudi vsebina prijave. Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da je ta argumentacija v delu, ki se nanaša na vsebino prijave, preširoka. Drugi odstavek 16. člena ZIN se nanaša izključno na vir prijave oziroma drugih informacij, medtem ko vsebina prijave oziroma informacij s to določbo ni zajeta. Vir je subjekt, ki je dal določene podatke ali obvestila. Z drugim odstavkom 16. člena ZIN je varovana identiteta tega vira, medtem ko podatki ali obvestila, ki jih je ta vir dal, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZIN uživajo varstvo pred razkritjem le, če so opredeljeni kot poslovna skrivnost ali druga tajnost. V konkretnem primeru ta pogoj ni izpolnjen, zato je sklicevanje organa na 16. člen ZIN nepravilno v delu, ki se nanaša na vsebino zahtevanega dokumenta oziroma prijave.

Sklicevanje na ZIN v nobenem primeru ne more biti edina podlaga za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja, ampak je določbo o tajnosti vira prijave treba povezati s katero od izjem, določenih v 6. člen ZDIJZ. Organ v svoji odločbi poleg drugega odstavka 16. člena ZIN omenja 7. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, skladno s katero organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Kar se tiče škodnega testa pri tej izjemi, Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da ZIN smiselno postavlja neizpodbojno zakonsko domnevo, da bi razkritje vira prijave škodovalo izvedbi upravnega inšpekcijskega postopka, zato uporaba te izjeme glede varovanja vira prijave v inšpekcijskih postopkih načeloma ni sporna. Vendar pa je treba opozoriti, da je uporaba te izjeme časovno omejena. Razkritje vira prijave lahko škoduje izvedbi upravnega inšpekcijskega postopka le do trenutka, ko je ta postopek pravnomočno (do)končan. Po tem pa o škodi za izvedbo postopka ni mogoče več govoriti, zato izjema iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ne more biti več osnova za varovanje vira prijave po dokončanem inšpekcijskem postopku. Ker ZIN zahteva trajno varovanje vira prijave oziroma vira informacij, in ker je prijavitelj/ica v obravnavni zadevi fizična oseba, je Informacijski pooblaščenec mnenja, da je v konkretnem primeru primerneje uporabiti izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, skladno s katero organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Predpis, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št 94/2007-UPB1, dalje ZVOP-1). Po določbi 1. točke 6. člena tega zakona je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, obdelava osebnih podatkov pa skladno s 3. točko 6. člena istega zakona med drugim zajema tudi sporočanje ali drugo dajanje osebnih podatkov na razpolago. Ker je organ v konkretnem primeru del javnega sektorja, lahko osebne podatke obdeluje (in jih torej sporoča ali drugače daje na razpolago tretjim osebam) le, če ima za to podlago v  zakonu (prim. prvi odstavek 9. člena ZVOP-1). Za sporočanje osebnih podatkov posameznika, ki je podal prijavo ali druge informacije v inšpekcijskem postopku organ nima podlage v zakonu, ampak nasprotno zakon (drugi odstavek 16. člena ZIN) določa prepoved posredovanja teh podatkov. To pomeni, da del prijave, ki vsebuje osebne podatke prijavitelja oziroma osebne podatke, na podlagi katerih je mogoče določiti identiteto prijavitelja na način, ki ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (prim. 2. točko 6. člena ZVOP-1), predstavlja izjemo v sistemu informacij javnega značaja. Ni pa mogoče vnaprej in na splošno trditi, da izjemo predstavlja prijava v celoti.

Ker je organ torej preširoko tolmačil 16. člen ZIN in s tem napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, je Informacijski pooblaščenec kot pritožbeni organ po določbi prvega odstavka 252. člena ZUP dolžan odpraviti odločbo organa prve stopnje in sam rešiti zadevo.

V obravnavani zadevi sta bistveni dve izhodišči:
-    dokument oziroma prijava, ki je predmet zahteve prosilke, je informacija javnega značaja, saj gre za dokumentacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, obstaja v materializirani obliki, organ pa z njo razpolaga;
-    zahtevana informacija javnega značaja vsebuje osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev določb  ZVOP-1 o obdelavi osebnih podatkov.

Ker so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), je potrebno nadalje preveriti možnost uporabe 7. člena ZDIJZ, ki ureja delni dostop do informacije javnega značaja. Skladno s to določbo pooblaščena uradna oseba organa v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.

V obravnavani zadevi je torej bistveno vprašanje, ali je možno na podlagi 7. člena ZDIJZ izvesti delni dostop do zahtevane dokumentacije na način, da iz preostalih podatkov v dokumentih ne bo mogoče razbrati vira prijave. Zaradi rešitve tega vprašanja je Informacijski pooblaščenec od organa pridobil dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilke. To dokumentacijo predstavlja zapis gradbenega inšpektorja o sprejemu prijave, podane na zapisnik, ki mu je priložena prva stran odločbe o dovolitvi priglašenih del št. 351-227/01-1P-01/103, v kateri je pri posameznih postavkah izreka ročno dopisano, kateri objekti naj bi bili zgrajeni mimo dovoljenega obsega del.

Zapis gradbenega inšpektorja o sprejemu prijave vsebuje ime in priimek ter naslov (ulico, hišno številko in kraj) prijavitelja. Drugih podatkov, ki bi omogočali identifikacijo prijavitelja, v tem zapisu ni. Ker je vir prijave po določbah ZVOP-1 v povezavi z drugim odstavkom 16. člena ZIN varovani osebni podatek, je Informacijski pooblaščenec organu odredil, da te podatke v zapisu gradbenega inšpektorja prekrije.

Organ je v spremnem dopisu ob posredovanju dokumentacije (dopis št. 090-36/2010-8 z dne 26.8.2010) Informacijskemu pooblaščencu pojasnil, da je prvo stran odločbe o dovolitvi priglašenih del prijavi predložil prijavitelj, iz česar je mogoče sklepati, da je ročno dopisano besedilo v izvodu te odločbe dodal prijavitelj. Ker je na podlagi lastnoročne pisave možna identifikacija posameznika, jo je skladno s 1. točko 6. člena ZVOP-1 treba šteti kot osebni podatek. Ta osebni podatek je v konkretnem primeru prav tako varovan z ZVOP-1 v povezavi z ZIN, zato je Informacijski pooblaščenec organu odredil, da prekrije tudi ročno dodano besedilo v prilogi prijave.

Poleg osebnih podatkov prijavitelja je kot varovane osebne podatke v zapisu o sprejemu prijave treba šteti tudi osebne podatke (ime in priimek ter naslov) osebe, zoper katero je prijava podana. V konkretnem primeru je ta oseba sicer identična s prosilko, zato v razmerju do nje teh podatkov ne bi bilo treba varovati, vendar pa je treba upoštevati, da lahko isti dokument na podlagi ZDIJZ kadarkoli zahteva kdorkoli. Ker je prijava podana zoper fizično osebo, bi lahko organ te podatke sporočil ali drugače dal na razpolago tretjim osebam le, če bi imel za to podlago v zakonu. V zvezi s tem Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da za razliko od osebnih podatkov prijavitelja noben zakon izrecno ne prepoveduje posredovanja osebnih podatkov osebe, zoper katero je podana prijava v inšpekcijskem nadzoru, vendar tega noben zakon tudi ne dovoljuje. To pomeni, da organ v konkretnem primeru nima zakonske podlage za obdelavo (v obliki sporočanja ali drugačnega dajanja na razpolago) osebnih podatkov osebe, zoper katero je podana prijava, zato je treba podatke, ki omogočajo identifikacijo te osebe, v zapisu o sprejemu prijave prav tako prekriti, in sicer v obsegu, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Iz odločbe organa je mogoče razbrati mnenje, ki ga je organ bolj določno izrazil tudi v spremnem dopisu ob posredovanju dokumentacije, da je v obravnavani zadevi treba zahtevo prosilke v celoti zavrniti (tudi) ob upoštevanju 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ker v konkretnem inšpekcijskem postopku še ni bilo odločeno. V zvezi s tem Informacijski pooblaščenec pojasnjuje, da je to izjemo v zgoraj predstavljenem obsegu mogoče upoštevati glede vira prijave. Da bi se na podlagi izjeme iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ prosilki odtegnila celotna dokumentacija, pa bi organ moral na določni in konkretni ravni izkazati, kakšna škoda bi nastala za izvedbo inšpekcijskega postopka, če bi se zahtevana dokumentacija razkrila javnosti. O kakršnikoli konkretni škodi se organ ni opredelil, čeprav bi se ob sklicevanju na izjemo iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ moral. Za uporabo te izjeme namreč ne zadostuje dejstvo, da je upravni (inšpekcijski) postopek v teku, ampak mora biti verjetno izkazano tudi, da bi razkritje zahtevanih informacij onemogočilo, otežilo ali drugače neposredno škodljivo vplivalo na izvedbo tega postopka. Organ, kot rečeno, tega ni izkazal, Informacijski pooblaščenec pa ob upoštevanju vsebine zahtevane dokumentacije ocenjuje, da razkritje informacij v obsegu, kot je razviden iz izreka te odločbe, ne more imeti škodljivega učinka na izvedbo inšpekcijskega postopka.

Ob upoštevanju vsega navedenega je Informacijski pooblaščenec odločil tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

K točki 2 izreka

V  postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Informacijski pooblaščenec o njih ni odločal.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
dr. Liljana Selinšek, univ. dipl. prav.
svetovalka Informacijskega pooblaščenca    

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka