Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 21.09.2015
Naslov: prosilka - Ministrstvo za javno upravo
Številka: 090-175/2015
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala podatke o številu sklenjenih pogodb o izobraževanju ob delu, številu vračil, ki so jih morali opraviti javni uslužbenci kot posledico neizpolnitve pogodbe in številu uradno ugotovljenih ponaredb diplom in magistrskih nalog. Organ ji je omogočil dostop do števila uradno ugotovljenih ponaredb diplom in magistrskih nalog, ki ga je pripravil po sklepu Vlade RS v začetku 2006 in 2007, v preostalem delu pa je ugotovil, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga tudi s številom sklenjenih pogodb o izobraževanju ob delu za organe ožje državne uprave, ki jih vsebujejo javno dostopna Poročila o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju javnih uslužbencev, zato je organu naložil posredovanje v tem delu zahtevanih informacij. V preostalem delu je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-175/2015/9

Datum: 21. 9. 2015

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. odst. 248. čl. in 1. odst. 251. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13), v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …  (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo št. 090-66/2015/8 z dne 8. 6. 2015, Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1.     Pritožbi prosilke, z dne 22. 6. 2015, zoper odločbo Ministrstva za javno upravo št. 090-66/2015/8 z dne 8. 6. 2015, se delno ugodi in se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije::

-       iz Poročila o usposabljanju in izpopolnjevanju javnih uslužbencev za leto 2014, Preglednico 14 na str. 33.;

-       iz Poročila o usposabljanju in izpopolnjevanju javnih uslužbencev za leto 2013, Preglednico 13 na str. 37.;

-       iz Poročila o usposabljanju in izpopolnjevanju javnih uslužbencev za leto 2012, Preglednico 11 na str. 35.;

-       iz Poročila o usposabljanju in izpopolnjevanju javnih uslužbencev za leto 2011, Preglednico 13 na str. 32.;

-       iz Poročila o usposabljanju in izpopolnjevanju javnih uslužbencev za leto 2010, Preglednico 10 na str. 28.;

-       iz Poročila o usposabljanju in izpopolnjevanju javnih uslužbencev za leto 2009, Preglednico 7 na str. 24.;

-       iz Poročila o usposabljanju in izpopolnjevanju javnih uslužbencev za leto 2008, Preglednico 7 na str. 13.;

-       iz Poročila o usposabljanju in izpopolnjevanju javnih uslužbencev za leto 2007, Preglednico 10 na str. 14, 15;

-       iz Poročila o usposabljanju in izpopolnjevanju javnih uslužbencev za leto 2006, Preglednico 6 na str. 9.;

 

2.     V preostalem delu se pritožbo zavrne.

 

3.      V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilka je na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, z dne 5. 5. 2015, v kateri je zahtevala podatke o:

1.     številu sklenjenih pogodb o izobraževanju ob delu v obdobju od leta 2002 dalje za področje celotne državne uprave;

2.     številu primerov, v katerih so bili povrnjeni oz. izterjani stroški izobraževanja ob delu, v primeru, ko javni uslužbenec v pogodbenem roku ni zaključil študija in kakšno je število primerov, v katerih je dolg zastaral ali bil odpisan;

3.     številu uradno ugotovljenih ponarejenih diplom in magistrskih nalog (posebej podatek za poslance Državnega zbora RS);

4.     tem, ali so se tudi te finančne zlorabe preveč izplačanih poslanskih plač izterjale skupaj z obrestmi oz. se je povrnila nastala škoda delodajalcu – državi;

5.     tem, koliko zlorab položajev je bilo v navedenem obdobju v državnih bankah in višina škode (v EUR);

6.     tem, ali je kdo izmed teh odtujeni denar vrnil.

 

Organ je prosilko pozval na dopolnitev, ker v zahtevi ni navedla, v kakšni obliki se želi seznaniti z zahtevanimi informacijami. Prosilka je navedla, da se z informacijami želi seznaniti v pisni oziroma v elektronski obliki. Ker prosilka ni navedla elektronskega naslova, ji je organ informacije posredoval v fizični obliki. Dalje organ ugotavlja, da z vsemi zahtevanimi informacijami ne razpolaga oziroma se ne nahajajo pri organu v materializirani obliki. Organ je ugotovil, da se pri njem nahaja v materializirani obliki zgolj informacija v zvezi s 3. točko prosilkine zahteve glede uradno ugotovljenih ponarejenih diplom. Organ pojasnjuje, da je na podlagi sklepa Vlade RS z dne 14. 12. 2005 pripravil skupno poročilo v zvezi z izpolnjevanjem pogojev glede zahtevane izobrazbe za zasedbo delovnega mesta v vseh organih državne uprave, s katerim se je seznanila Vlada RS (Vladno gradivo - dopis, št: 007-168/2005/162 z dne 1. 3. 2006 - priloga). Organ še pojasni, da je za pripravo navedenega poročila pridobil podatke s strani organov državne uprave in ponovno v letu 2007, kar je razvidno iz priložene tabele, ki jo je organ posredoval prosilki. Z ostalimi zahtevanimi dokumenti pa organ ne razpolaga. Slednje utemeljuje z dejstvom, da od ustanovitve naprej, tj. od 18. 9. 2014, ni sklenil pogodb o izobraževanju ob delu, posledično torej povrnjenih oziroma izterjanih stroškov izobraževanja ob delu ali primerov zastaranega ali odpisanega dolga ni. Organ je še pojasnil, da tudi z ostalimi dokumenti iz prosilkine zahteve ne razpolaga. Iz navedenih razlogov je organ zahtevo prosilke delno zavrnil.

 

Prosilka se je zoper odločbo pravočasno pritožila. Uvodoma opozarja na pomanjkljivosti v odločbi – da ni podpisana in žigosana s strani organa, kot to zahteva ZUP. Dalje prosilka navaja, da so posredovani podatki nepopolni, saj se nanašajo na stanje na dan 31. 5. 2007, prosilka pa je zahtevala podatke vsaj do 31. 12. 2014. Iz njih tudi ne izhajajo povračila, ki bi jih bili po mnenju prosilke dolžni povrniti javni uslužbenci, ki so na podlagi ponarejenega izkaza o izobrazbi, prejemali plačilo za delo do katerega niso bili upravičeni. Prosilka se dalje ne strinja z utemeljitvijo organa, da se zahtevani dokumenti ne nahajajo v materializirani obliki. Prosilka v zvezi z obrazložitvijo posebej izpostavlja, da niso razumljive utemeljitve, da pri organu od ustanovitve dalje (18. 9. 2014) ni bilo sklenjenih pogodb o izobraževanju ob delu, medtem ko ji je organ omogočil seznanitev s podatki iz maja 2007.

 

Organ je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe z dopisom z dne 6. 7. 2015 odstopil v reševanje IP.

 

IP je za razjasnitev dejanskega stanja dne 17. 8. 2015 pri organu opravil ogled in camera. Na zahtevo za dodatna pojasnila je organ IP posredoval odgovor dne 18. 8. 2015.

 

IP je navedeni zapisnik o ogledu in camera posredoval prosilki, s pripisom, da se lahko glede posredovanega zapisnika opredeli. Dne 14. 9. 2015 je IP prejel odgovor prosilke, v katerem podaja svoje pripombe. Glede ugotovitev iz 1. tč. zapisnika (glede Poročil o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju javnih uslužbencev, ki jih pripravlja Upravna akademija), prosilka nasprotuje ugotovitvi, da so podatki pomanjkljivi, saj bi jih organ, glede na ukrepe varčevalne politike, moral imeti. V zvezi z 2. tč. zapisnika (glede podatkov dostopnih v centralni kadrovski evidenci v informacijskem sistemu MFERAC), pa prosilka nasprotuje ugotovitvi, da prek centralne kadrovske evidence ni mogoče pridobiti zahtevanih podatkov in zahteva, da se k zbiranju podatkov nemudoma pristopi. Prosilka še poudarja, da je do podatkov o številu sklenjenih in neizpolnjenih pogodb in do podatkov o tem, v koliko primerih so javni uslužbenci, ki niso izpolnili svoje obveznosti morali povrniti stroške njihovega izobraževanja, kot državljanka upravičena.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:

1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.) organ mora z njo razpolagati,

3.) nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Prosilka se je pritožila, ker ji organ ni omogočil dostopa do vseh dokumentov, s katerimi razpolaga. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja je IP opravil in camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank. IP je opravil ogled najprej pri vodji upravne akademije, mag. Nini Legat Čož, v zvezi s Poročili o izobraževanju in izpopolnjevanju javnih uslužbencev, nato pa še pri vodji sektorja s kadrovskimi viri, ge. Joži Kraljič in odgovorni osebi za centralno kadrovsko evidenco, ge. Barbari Lavrinc, v zvezi s podatki, ki jih organ vodi o zaposlenih v javni upravi v centralni kadrovski evidenci.

 

IP je na ogledu in camera pri vodji upravne akademije ugotovil, da organ z anketo vse organe ožje državne uprave: ministrstva, organe v sestavi, vladne službe, upravne enote in t.i. druge državne organe, zaprosi za podatke o izobraževanju in usposabljanju za preteklo leto. V tej anketi je med drugim tudi vprašanje o sklenjenih pogodbah o izobraževanju ob delu (1. tč. zahteve). Drugih podatkov, vključno s posledicami neizpolnjenih pogodb o izobraževanju ob delu (2. tč. zahteve), pa organ ne zbira. Vse zbrane podatke organ nato vključi v letna Poročila o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju javnih uslužbencev. Slednja organ pripravlja v okviru nalog, ki jih določa strategija za izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje v javni upravi. Podlago za pripravo strategije določa 103. čl. Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju ZJU). Kljub obveznosti za pripravo strategije, ki izhaja iz 103. čl. ZJU, je v praksi strategija obstajala do leta 2008, novo sprejeta strategija, pa se nanaša na obdobje od 2015 - 2020. V vmesnem obdobju strategije ni bilo. Ob navedenem je organ na ogledu in camera pojasnil, da iz omenjenih strategij ne izhaja, da bi morala enota za izobraževanje zbirati konkretno podatke o pogodbah o izobraževanju ob delu. Slednje pa, po zgoraj navedeni anketi, kljub temu zbira, zaradi celostnega pregleda nad stanjem izobraževanja v državni upravi, saj zbrane informacije pomagajo pri določanju strateških usmeritev za izobraževanje na področju javne uprave, kar pa sodi tudi v delovno področje upravne akademije.

 

Vsi podatki o številu sklenjenih pogodb o izobraževanju ob delu, s katerimi organ razpolaga, se torej nahajajo v Poročilih o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju javnih uslužbencev. Navedena poročila so javno objavljena na spletni strani upravne akademije pod naslednjo povezavo: (http://www.mju.gov.si/si/upravna_akademija/porocila_o_usposabljanju_in_izpopolnjevanju_javnih_usluzbencev/). IP primeroma vpogledal v letno poročilo za leto 2014 in ugotovil, da v razdelku pod naslovom »Izobraževanje javnih uslužbencev za pridobitev višje izobrazbe v letu 2014«, na str. 33, iz preglednice 14, izhaja podatek o številu sklenjenih pogodb o izobraževanju ob delu v letu 2014 in skupnem številu veljavnih pogodb na dan 31. 12. 2014. Navedena poročila so objavljena za leta od 2006 do 2014. Za preostalo obdobje, na katerega se nanaša 1. tč. zahteve prosilke (od 2002 do 2006), je organ na ogledu pojasnil, da je Upravna akademija delovala v okviru Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) do aprila 2005. Kljub priključitvi na Ministrstvo za javno upravo že aprila 2005, pa se je podatke, iz katerih izhajajo informacije o sklenjenih pogodbah o izobraževanju za celotno državno upravo, pred pripravo poročila za leto 2006, še vedno zbiralo pri MNZ, zato organ z njimi ne razpolaga.

 

IP sledi navedbam organa, da v zvezi s 1. tč. zahteve prosilke razpolaga zgolj z informacijami o sklenjenih pogodbah o izobraževanjih ob delu za organe ožje državne uprave (ministrstva, organi v sestavi, vladne službe, upravne enote in drugi državni organi) za obdobje od leta 2006 do leta 2014. Ker je torej IP ugotovil, da je bilo v tem delu napačno ugotovljeno dejansko stanje, saj je organ napačno ugotovil, da z dokumentom ne razpolaga, je na podlagi 1. odst. 251. čl. ZUP izpodbijano odločbo v tem delu delno odpravil in organu naložil, da prosilki posreduje preglednice iz Poročil o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju javnih uslužbencev, za leta 2006 do 2014, kot izhaja iz 1. tč izreka te odločbe.

 

Dalje je IP na ogledu ugotovil, da organ na podlagi 46. čl. Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju ZJU), za izvajanje politike upravljanja s kadrovskimi viri v organih državne uprave, za obračun plač in izvajanje drugih obveznosti delodajalca ter za odločanje o pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij vodi centralno kadrovsko evidenco državne uprave (v nadaljevanju CKE). CKE organ vodi v informacijskem sistemu MFERAC. Organ je pojasnil, da so vsi podatki, ki se vodijo v CKE, navedeni v 47. čl. ZJU. Iz tega člena pa ne izhaja obveznost, da bi organ moral v CKE voditi tudi podatke o sklenjenih pogodbah o izobraževanju ob delu. Možnost vnosa podatkov o navedenih pogodbah sicer obstaja (šele od oktobra 2014, ko je bila informacijska rešitev za CKE nadgrajena v tem smislu), vendar kot rečeno, vnos podatkov o pogodbah ni obvezen. Zato je število vnesenih pogodb o izobraževanju v CKE majhno, in zajema zgolj tiste organe, ki so se sami odločili vnesti te podatke (ker npr. uporabljajo CKE oz. MFERAC tudi za to funkcijo kadrovske službe pri posameznem organu). Pri tem pa je treba omeniti še tri omejitve. Prvič, podatki o pogodbah se vodijo zgolj za določene državne organe (ministrstva in organe v njihovih sestavi, vladne službe in upravne enote), ne tudi za druge organe državne oz. javne uprave, kot izhaja iz zahteve prosilke. Drugič, ker Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) in Ministrstvo za obrambo (MORS) zavoljo varovanja podatkov o nekaterih uslužbencih razpolagata z ločenim strežnikom za vodenje CKE, organ do njih ne more dostopati neposredno, temveč lahko za njih zgolj zaprosi in se podatki na podlagi zaprosila posredujejo. Tretjič, iz vnesenih podatkov o pogodbah ne izhaja, na kakšen tip izobraževanja se nanašajo (izobraževanje, usposabljanje, izobraževanje ob delu itd), tako da ni mogoče neposredno odbrati zgolj izobraževanj ob delu, za kar prosi prosilka. V tem smislu torej podatki iz CKE, do katerih lahko dostopa organ, ne predstavljajo samo pomanjkljive informacije (ker organi te podatke vpisujejo neobvezno in šele od oktobra 2014), temveč tudi ne predstavljajo tiste informacije, ki jo je prosilka zahtevala. Njena zahteva se namreč nanaša na podatke o številu sklenjenih izobraževanj ob delu v državni upravi, organ pa lahko dostopa zgolj do podatkov o sklenjenih pogodbah za izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja skupno in še to zgolj za določene državne organe – ne za vse, kot to zahteva prosilka.

 

Dalje je bilo ugotovljeno, da ima MJU v CKE (kot delu informacijskega sistema MFERAC) na voljo določena vnaprej pripravljena poročila za izpis podatkov iz CKE. V zvezi s pogodbami o izobraževanju ima konkretno na voljo poročila o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju, s katerimi je mogoče izpisati seznam sklenjenih pogodb za posamezno organizacijsko enoto (OE) v državni upravi. Takšen izpis je mogoče narediti tudi na višjem nivoju, npr. za OE = 10, tj. pretežno proračun ožje državne uprave. Organ je na zahtevo IP pripravil izpisek vseh vnesenih pogodb, najprej še tekočih, nato pa vseh (tekočih, zaključenih, idr.), vnesenih za obdobje od 1. 1. 2002 naprej. Iz navedenih izpiskov je bilo mogoče ugotoviti, da je trenutno še tekočih 17 pogodb, vseh od l. 2002 pa je bilo vnesenih 43 pogodb. Tako nizko število izpisanih pogodb je utemeljeno z že omenjenim dejstvom, da vnos podatkov o sklenjenih pogodbah za usposabljanja in izpolnjevanja do 1.1.2015 ni bilo obvezno, vnašanje pogodb o izobraževanju pa tudi danes zgolj omogočeno, ni pa še obvezno. Slednje izhaja tudi iz pojasnila direktorata za javni sektor z dne 8.12.2014, št. 10003-13/2014/21, ki ga je IP pridobil na konkretnem ogledu od organa. Na podlagi navedenega sledi, da so trenutno v CKE vnesene zgolj relativno nedavne pogodbe, ki so jih organi vnesli po tem datumu.

 

Organ je še pojasnil, da posamezni organi podatke o izobraževanjih za posamezne zaposlene javne uslužbence vodijo samostojno v njihovi personalni mapi. Ti podatki pa niso dosegljivi skozi omenjena poročila v sistemu MFERAC prek centralne kadrovske evidence in jih je zato treba pridobiti pri posameznem organu.

 

IP je na podlagi navedenega ugotovil, da za pogodbe o izobraževanju ob delu ne obstaja obveznost vodenja v CKE (oz. MFERAC), in da zato podatkov o njihovem številu iz CKE ni mogoče pridobiti. Prav tako pa ni mogoče pridobiti podatkov o številu vrnjenih stroškov izobraževanj ob delu v primeru neizpolnjenih pogodb, kar prosilka zahteva v 2. tč. svoje zahteve, zato je IP glede 2. tč. prosilkine zahteve pritožbo zavrnil, kot izhaja iz 2. tč izreka te odločbe.

 

Glede navedb prosilke v zvezi s številom sklenjenih izobraževanj ob delu in številom vrnjenih stroškov izobraževanj ob delu v primeru neizpolnjenih pogodb, IP še dodaja, da je neutemeljena tudi navedba prosilke, da so ti podatki takšnega pomena, da bi jih organ moral imeti. V praksi, kot je ugotovil IP, organ zahtevanih podatkov nima (razen v delu, v katerem je bilo prosilki ugodeno), saj te podatke strukturirano vodijo posamezni organi za svoje zaposlene.   

 

Dalje, v zvezi z 3. tč. zahteve (število uradno ugotovljenih ponarejenih diplom in magistrskih nalog, posebej tudi za poslance Državnega zbora RS), IP ugotavlja, da je organ prosilki posredoval naslednje dokumente:

-       Vladno gradivo – dopis, št.: 007-168/2005/162 z dne 1.3.2006, ki vsebuje predlog sklepa Vlade RS, iz katerega izhaja, da se je Vlada seznanila s Poročilom o preverjanju verodostojnosti dokazil o izobrazbi in samo poročilo.

-       Dokument »Preverjanje verodostojnosti dokazil o izobrazbi na dan 31. 5. 2007« (preglednica in seznam ukrepov).

-       Preglednica iz katere izhaja v zaporednih stolpcih kot si sledi: »organ, število zaposlenih dec 2015, % preverjenih diplom 20. 6. 2005, nepravilnosti«.

 

Prosilka je v pritožbi nasprotovala ugotovitvi organa, da ne razpolaga z dokumenti mlajšega datuma, iz katerega bi izhajale ugotovitve o ponarejenih diplomah in magistrskih nalogah javnih uslužbencev (3. tč. zahteve). IP je od organa prejel pojasnilo glede obveznosti zbiranja zahtevanih podatkov z dopisom dne 18. 8. 2015. Po pojasnilu organa je Vlada RS z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 57/2005; v nadaljevanju Uredba), ki je v 26 členu določa, da mora predstojnik preveriti verodostojnost listin, ki jih je kandidat priložil vlogi kot dokazila o izobrazbi ter dokazila o opravljenih izpitih, ki so pogoj za zasedbo delovnega mesta, sistemsko uredila to področje. Dalje organ pojasnjuje, da je na podlagi sklepa Vlade RS z dne 14. 12. 2005, pripravil skupno poročilo v zvezi z izpolnjevanjem pogojev glede zahtevane izobrazbe za zasedbo delovnega mesta v vseh organih državne uprave, s katerim se je Vlada RS seznanila (Vladno gradivo – dopis, št.: 007-168/2005/162 z dne 1.3.2006). Organ je za pripravo navedenega poročila pridobil podatke s strani organov državne uprave. Iste podatke je ponovno pridobil še v letu 2007. Z novejšimi podatki pa organ ne razpolaga. Organ je še pojasnil, da ne razpolaga tudi s podatki glede ponarejenih diplom in magistrskih nalog poslancev Državnega zbora RS.

 

IP v celoti sledi ugotovitvam organa, da z informacijami o ponarejenih diplomah in magistrskih nalogah mlajšega datuma ne razpolaga, hkrati pa tudi, da ne razpolaga z informacijami o ponarejenih diplomah in magistrskih nalogah poslancev in poslank DZ RS. Na podlagi omenjene Uredbe (tedaj veljavnega 26. čl., po danes veljavni Uredbi (Uradni list RS, št. 139/06 in 104/10) pa 23. čl.), mora predstojnik organa pred zaposlitvijo javnega uslužbenca preveriti verodostojnost posredovanih dokazil o izobrazbi, ki so pogoj za zasedbo delovnega mesta. Iz navedene uredbe izhaja torej obveznost predstojnika, da preveri verodostojnost listin, ki izkazujejo potrebno izobrazbo, ne pa tudi obveznost, da organi ugotovljene nepravilnosti javijo MJU, ki bi bil zadolžen za zbiranje in vodenje enotne evidence o ugotovljenih nepravilnostih v zvezi z izobrazbo javnih uslužbencev. V konkretnem primeru je organ podatke zbral od organov na podlagi posebnega sklepa Vlade RS z dne 14. 12. 2005, torej je šlo za enkratno nalogo in ne za redno izvajanje pristojnosti organa. Iz navedenega razloga IP torej sledi ugotovitvam organa, da z informacijami mlajšega datuma ne razpolaga. Prav tako pa IP sledi ugotovitvi organa, da ne razpolaga z informacijami o izobrazbi poslancev Državnega zbora RS. Organ namreč vodi zgolj podatke za javne uslužbence organov državne uprave, kamor pa ne spada tudi Državni zbor RS, ki ima kot telo zakonodajne veje oblasti svoje organe, ki vodijo kadrovske evidence o poslancih in poslankah.

 

Ker se zahtevani podatki od 4. do 6. tč. zahteve prosilke nanašajo na podatke, do katerih se je IP že opredelil zgoraj oziroma na podatke, ki ne sodijo v delovno področje organa (zasebni sektor – banke), IP sledi navedbam organa, da s podatki v tem delu ne razpolaga. Končno IP ugotavlja, da je organ pravilno ugotovil dejansko stanje, pravilno uporabil materialno podlago in da je bil postopek pravilno izveden, v delu od 2. – 6. tč. zahteve, zato je pritožbo prosilke v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

 

Končno se IP opredeljuje še do navedbe prosilke, da odločba ni ustrezno žigosana in podpisana. Organ, ki odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, odloča na podlagi ZDIJZ, glede procesnih vprašanj, ki niso urejena v ZDIJZ, pa se subsidiarno uporablja ZUP, kar izhaja iz 2. odst. 15. čl. ZDIJZ. Vprašanje podpisa ZDIJZ ne ureja, vendar pa ga ureja ZUP. Na podlagi 1. odst. 216. čl. ZUP odločbo podpišeta uradna oseba, ki je odločbo izdala in uradna oseba, ki je vodila postopek oziroma je pripravila osnutek odločbe. V konkretnem primeru je IP prejel izvod odločbe, ki ravno tako ni bil podpisan in žigosan, kot to zahtevajo določbe ZUP. Ker takšna procesna pomanjkljivost ne sodi med absolutno bistvene kršitve pravil postopka iz 2. odst. 237. čl. ZUP, lahko takšna procesna pomanjkljivost predstavlja razlog za razveljavitev odločbe le v primeru, če bi nezakonitost lahko vpliva na pravice, obveznosti ali pravne koristi strank postopka. Namen podpisa in žiga je v zagotavljanju avtentičnosti odločbe, da se prepreči kasnejše spreminjanje vsebine napisanega. Ker v konkretnem primeru IP ni posumil, da bi organ zlorabil avtentičnost vsebine odločbe, IP ugotavlja, da takšna pomanjkljivost v konkretnem primeru ni vplivala na pravice ali pravne koristi stranke postopka in zato ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka. IP je posledično, na podlagi 2. odst. 248. čl. ZUP, zahtevo prosilke zavrnil, razen v delu, v katerem je prosilki s 1. tč. izreka te odločbe ugodil.

  

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.   

 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodil:

 

 

Anže Novak, univ. dipl. prav.

 

 

asistent svetovalca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka