Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 29.05.2015
Naslov: prosilka - Mestna knjižnjica Kranj
Številka: 090-89/2015
Kategorija: Ali gre za zlorabo pravice?, Javni uslužbenci, funkcionarji, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje obračunov plač za točno določeno javno uslužbenko, in sicer za obdobje od januarja 2011 do decembra 2013. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, pri čemer se v odločbi ni opredelil do dokumentov, ki so predmet zahteve, niti ni konkretno ugotavljal zavrnitvenih razlogov v povezavi s posamičnimi dokumenti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je predmet zahteve prosilca dokumentacija, ki se nanaša na opravljanje delovnega razmerja javne uslužbenke in porabe javnih sredstev, zato je potrebno v konkretnem primeru upoštevati t.i. izjemo od izjem iz 3. odstavka 6. člena ZDIJZ in prosilcu posredovati zahtevano dokumentacijo, pri čemer mora organ,  v delu, ki se je nanaša na podatke iz zasebne sfere javne uslužbenke le-te prekriti.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-89/2015/4
Datum: 29. 5. 2015

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena ter drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Sindikata zavoda Mestne knjižnice Kranj, Gregorčičeva ulica 1, 4000 Kranj, ki ga zastopa Urh Dita (v nadaljevanju prosilec), z dne 3. 3. 2015, zoper odločbo Mestne knjižnice Kranj, Gregorčičeva ulica 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. 03-20/321-2015 z dne 20. 2. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 3. 3. 2015 se delno ugodi in se izpodbijana odločba Mestne knjižnice Kranj, št. 03-20/321-2015 z dne 20. 2. 2015, delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v naslednje dokumente javne uslužbenke, ki se nanašajo na javno uslužbenko ………., in sicer:
•    v obračune plač za mesec januar, februar, marec,april, maj, junij (2x), julij, avgust, september, oktober, november ter december, vse za leto 2011;
•    v obračune plač za mesec januar, februar, marec, april, maj, junij (2x), julij, avgust, september, oktober, november ter december, vse za leto 2012 ter
•    v obračune plač za mesec januar, februar, marec, april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november ter december, vse za leto 2013,
pri čemer je organ v navedenih dokumentih dolžan prekriti naslednje podatke:
- podatke o naslovu prebivališča;
- podatke o davčni številki;
- vse podatke o letnem dopustu (dopust po letni odločbi, stari dopust, preostali dopust+celotna vrstica B020);
- podatke o skupni delovni dobi;
- podatke o dodatku za delovno dobo (celotna vrstico C020);
- podatke o skupaj plača in osnovni podatki (vrstica Z104);
- podatke o bruto osnovi za nadomestila ter bruto osnovi - pretekli mesec (vrstica Z120+Z124);
- podatke o neto znesku za redno delo (vrstica A010);
- podatke o bruto plači-redno delo-poračun (celotna vrstica A900);
- podatke o neto znesku študijskega dopusta (vrstica B040);
- podatke o neto znesku strokovnega izobraževanja (vrstica B050);
- podatke o neto znesku za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela (vrstica D020);
- podatke o neto znesku delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (vrstica D030);
- podatke o neto znesku bruto rednega dela (oznaka 200);
- podatke o neto znesku dela preko delovnega časa (vrstica E010);
- podatke o neto znesku bruto nadure (oznaka 250);
- podatke o skupaj prispevkih, olajšavah za dohodnino, osnovi za davek, davkih (vsi zneski bruto; oznaka 501+502+503+504);
- podatke o neto izplačilu (oznaka 506);
- podatke o kreditih in drugih odtegljajih (vrstica K900);
- podatke o odtegljajih skupaj (oznaka 650), podatke za izplačilo (oznaka 660);
- vse podatke, ki se nanašajo na prispevke iz bruto, ki jih plača delavec (stolpec osnova+stopnja+znesek ter skupaj prispevki) ter
- podatke o odtegljajih (prejemnik+vrsta odtegljaja, plačana znesek, plačan obrokov ter mesečni obrok).

2.    V delu, v katerem se v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekrijejo varovani osebni podatki, se pritožba prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 30. 1. 2015 od organa zahteval posredovanje obračunskih listov plač za točno določeno osebo, zaposleno pri organu, in sicer za obdobje od januarja 2011 do decembra 2013. Prosilec je želel v zahtevane dokumente vpogledati ter nekatere od njih tudi (morebiti) fotokopirati.

Organ je dne 20. 2. 2015 izdal odločbo št. 03-20/321-2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Ker zahtevani podatki niso potrebni za opravljanje sindikalne dejavnosti, njihovo pridobivanje pa grobo posega v človekove pravice, še posebej v dostojanstvo delavke, na katero se zahtevani dokumenti nanašajo, je organ ocenil, da je potrebno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrniti. Nadalje je organ izpostavil, da je zahteva, ki je predmet izpodbijane odločbe, funkcionalno povezana z drugimi zahtevami prosilca in drugih prosilcev. Navedena zahteva zato predstavlja očitno zlorabo pravice do dostopa do informacij javnega značaja, hkrati pa je tudi šikanoznega značaja. Nadalje organ v obrazložitvi povzema potek postopka razpisa za delovno mesto bibliotekarja VII/1 in potek postopkov v zvezi z izbiro javne uslužbenke, pri čemer izpostavi, da svet delavcev organa in prosilec delujeta usklajeno. Slednje, po mnenju organa, meri izključno na obračunavanje z izbrano kandidatko, pri čemer zahteve v imenu prosilca vlaga njegova zakonita zastopnica, ki je bila v izbirnem postopku neizbrana kandidatka. Da gre v konkretnem primeru za neprimerno ravnanje prosilca, meni tudi sindikat, katerega članica je izbrana javna uslužbenka. Organ izpostavi, da je IP v mnenjih, izdanih na področju varstva osebnih podatkov, že večkrat opozoril, da lahko sindikat od delodajalca pridobi zgolj podatke, ki so nujno potrebni za opravljanje sindikalne dejavnosti ter da zlorabe pravice do dostopa informacij javnega značaja niso dopustne, pri čemer je pomemben tudi vidik dostojanstva. Nadalje organ meni, da delo sindikata ne more biti namenjeno šikaniranju posameznih delavcev, temveč mora slednji zastopati interese vseh delavcev, torej tudi prizadete delavke, ne glede na to, ali je ta njegova članica ali ne. Prav tako je organ mnenja, da namen pravice dostopa do informacij javnega značaja ne more biti v »ribarjenju« po dokumentih in informacijah o konkretno določeni uslužbenki. Čisto za konec pa se organ sklicuje tudi na 7. člen ZUP, ki ureja načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi, v skladu s katerim mora organ skrbeti, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom.

Prosilec se je zoper odločitev organa pravočasno pritožil. V pritožbi z dne 3. 3. 2015 je navedel, da se z odločitvijo organa ne strinja ter IP predlaga, da mu omogoči vpogled in dostop do zahtevane dokumentacije. Prosilec meni, da lahko vsakdo pridobi informacije, ki se nanašajo na delo javnega uslužbenca (podatek o imenu in priimku javnega uslužbenca, podatek o izobrazbi, nazivu, delovnih nalogah ter njegovi plači) in se pri tem hkrati sklicuje na tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. Da so zahtevani podatki, tj. liste obračuna plač, javni po mnenju prosilca izhaja tudi iz določb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZSPJS), ki v 38. členu ureja javnost plač v javnem sektorju.

V skladu s tretjim odstavkom 27. člena ZDIJZ je organ z dopisom, št. 08-32/516-2015 z dne 26. 3. 2015 odstopil pritožbo IP ter hkrati sporočil, da je pritožba prosilca dovoljena, pravočasna ter da jo je vložila upravičena oseba. Hkrati je organ ob odstopu pritožbe posredoval mnenja IP s področja varstva osebnih podatkov ter odločbe IP s področja dostopa do informacij javnega značaja, v katerih je ta presojal, ali ravnanja prosilcev predstavljajo zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

Ker z odstopom pritožbe organ IP ni posredoval vseh dokumentov, potrebnih za reševanje zadeve, je ta z dopisom z dne 2. 4. 2015, od organa zahteval še obračunske liste plač za točno določeno javno uslužbenko. Zaprošeno dokumentacijo je IP prejel dne 13. 4. 2015.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V konkretnem primeru ni sporno, da organ kot oseba javnega prava sodi med organe, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja v skladu s 1. členom ZDIJZ, niti ni sporno, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, saj jih je za potrebe vodenja pritožbenega postopka posredoval IP. Je pa v konkretnem primeru sporno, ali ima prosilec, kljub temu, da zahteva dokumentacijo, ki se nanaša na javno uslužbenko, pravico do dostopa do teh podatkov, ali pa je organ upravičeno zavrnil njegovo zahtevo. IP je tako ob reševanju pritožbe ugotavljal, ali zahtevani podatki predstavljajo informacije javnega značaja, ki so po določbi prvega odstavka 5. člena ZDIJZ prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam.

Organ je zahtevo prosilca na podlagi določb ZDIJZ v celoti zavrnil. IP pojasnjuje, da je dostop do dokumentov dopustno zavrniti le, kadar je podana ena izmed izjem od prostega dostopa, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, pri čemer je treba upoštevati tudi določbe ZDIJZ, ki te izjeme relativizirajo oziroma učinkujejo tako, da je kljub izjemam treba dostop do dokumentov dovoliti. V konkretnem primeru organ zavrnitve dostopa do zahtevane dokumentacije ni oprl na nobeno izmed zakonsko določenih izjem. Organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe zgolj pojasnjuje, da zahtevani podatki niso potrebni za opravljanje sindikalne dejavnosti, njihovo pridobivanje pa grobo posega v človekove pravice, še posebej v dostojanstvo delavke, na katero se zahtevani dokumenti nanašajo. IP pojasnjuje, da ZDIJZ med razlogi, zaradi katerih lahko organ zavrne dostop do zahtevane informacije, ne navaja izjeme »potrebnosti informacij za opravljanje sindikalne dejavnosti, posega v dostojanstvo javnega uslužbenca itd.«, zato je takšna zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja neutemeljena. Še preden pa se IP spusti v vsebinsko presojo zahtevanih dokumentov, se na tem mestu opredeljuje do nekaterih navedb organa v izpodbijani odločbi.

Glede navedbe organa, da prosilec ne potrebuje zahtevanih dokumentov za opravljanje svoje dejavnosti, IP pojasnjuje, da v postopkih dostopa do informacij javnega značaja prosilcu ni potrebno izkazovati nikakršnega pravnega interesa. Obstoj interesa se namreč v postopku po ZDIJZ ne presoja, saj je ta povsem irelevanten. Navedeno izhaja tudi iz tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, ki določa, da prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Upoštevajoč navedeno tako ni relevantna navedba organa, da želi prosilec preko pravice dostopa do informacij javnega značaja »ribariti« po dokumentih in informacijah o konkretno določeni uslužbenki. Prav tako za postopek po ZDIJZ niso relevantne navedbe, da je bila zakonita zastopnica prosilca neizbrana kandidatka v zaposlitvenem postopku, v katerem je bila izbrana javna uslužbenka, na katero se zahtevani dokumenti nanašajo. Prost dostop do informacij javnega značaja je namreč omogočen vsakomur, ne glede na pravni interes ali poseben položaj, ki ga ima npr. prosilec v nekem drugem postopku (npr. razpis prostega delovnega mesta). V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da v postopkih po ZDIJZ velja načelo prostega dostopa (prvi in drugi odstavek 5. člena ZDIJZ), ki kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse (t.i. erga omnes učinek dostopa do informacij javnega značaja). To pomeni, da ZDIJZ med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Informacije javnega značaja so prosto dostopne (vsem) pravnim ali fizičnim osebam, ne glede na njihovo udeleženost v drugih postopkih.

Na tem mestu se IP opredeljuje tudi do navedbe organa, da je zahteva, ki je predmet izpodbijane odločbe, funkcionalno povezana z drugimi zahtevami prosilca in drugih prosilcev. Po mnenju organa navedena zahteva zaradi navedenega predstavlja očitno zlorabo pravice do dostopa do informacij javnega značaja, hkrati pa je tudi šikanoznega značaja. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da zloraba pravice nastane tedaj, ko subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da s tem ogroža oz. posega v pravico drugega. Kot izhaja iz zgoraj navedenega, organ ne zatrjuje, da bi prosilec prestopil meje pravno zavarovanega upravičenja in s tem ogrožal oz. posegal v pravico drugega, temveč zlorabo pravice povezuje s funkcionalno povezanostjo zahtev z drugimi zahtevami prosilca in drugih prosilcev. IP želi v zvezi z navedenim poudariti, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval v skladu z določbami ZDIJZ.

ZDIJZ ne navaja kriterijev, na podlagi katerih lahko organ zahtevo prosilca ocenjuje kot ravnanje, ki predstavlja zlorabo pravice, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezni prosilec. Upoštevati pa je treba, da so se za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja. Zlorabo pravice je treba označiti kot nedopustno ravnanje, ki nima značaja klasičnega deliktnega dejanskega stanu. Pravica dostopa do informacij javnega značaja je konkretizirana v ZDIJZ, iz katerega izhaja splošno načelo, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Ker pa je treba na pravo gledati kot na celoto, pravice ni dopustno izvrševati v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom. Vsebino slednjega je treba ugotavljati upoštevaje socialno funkcijo pravice, ki združuje demokratično funkcijo in funkcijo nadzora ter meje, ki jih titularju pravice postavljata morala in javni interes. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorij participativne in deliberativne demokracije, ki poudarjajo, da odprtost delovanja javne oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (več v Komentarju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti ter nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom javne uprave, kamor sodi tudi organ, in s tem pospešuje zavedanje odgovornosti vseh, ki upravljajo z javnim denarjem in izvajajo pooblastila, ki jim jih je podelila država. Javnost lahko le s pomočjo načel, ki jih pozna pravo dostopa do javnih informacij, preverja pravilnost odločitev organov ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Zato je delo oblastnih organov oziroma državne uprave ali uprave lokalne skupnosti bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja), obenem pa se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med javnim sektorjem in posameznikom krepi tudi zaupanje vanje.

Zloraba pravice je torej prekoračitev pravne meje, zaradi česar pride do kolizije dveh pravic, ki se med seboj ne izključujeta. Konflikt pravic je treba razlagati široko, pri čemer ni vsak poseg v pravico drugega tudi zloraba pravice. Pravi in resnični obseg pravice lahko odkrijemo le, če ugotavljamo njen ekonomski in socialni cilj in primerjamo njen značaj z vrednostnim značajem interesa, ki ga z njenim izvrševanjem prizadenemo.

IP je najprej presojal, ali je v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja izpolnjen osnovni predpogoj, da lahko govorimo o zlorabi pravice, in sicer, ali je v konkretnem primeru prišlo do konflikta dveh neizključujočih se pravic.

IP poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa. Ta interes družbe predstavlja socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pri tem se je treba postaviti na stališče, da ima v primeru kolizije med pravico prosilca in interesom družbe prevlado slednji. IP je po preučitvi celotne zadeve ugotovil, da pravica prosilca zahtevati informacije javnega značaja v konkretnem primeru ni prišla v konflikt z nobeno pravico organa ali tretjih oseb. Pri tem je IP, upoštevaje navedbe organa v izpodbijani odločbi, presojal odnos med pravico prosilca dostopati do informacij javnega značaja in dolžnostjo ter pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov, ter posledično pravicami tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Organ je dolžan opravljati svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov (120. člen Ustave RS). Organ v konkretnem primeru odloča v upravni zadevi. Pri tem ga, poleg pravil ZDIJZ, zavezujejo tudi splošna pravila upravnega postopka, ki so zbrana v ZUP. Eden temeljnih ciljev splošnega upravnega postopka je zavarovati šibkejšo stranko, to je tistega, ki v tem postopku uveljavlja svojo pravico ali varuje svojo pravno korist oziroma se mu nalaga določena obveznost. Upravni postopek je večino svojih procesnih institutov razvil s tem namenom, zato ga tudi uvrščamo v enega od temeljev sistema varstva pravic posameznikov v razmerju do uprave (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 1. členu). Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru ni v zadostni meri izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljiti, da zaradi vloge prosilca z dne 30. 1. 2015 ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Še več. Organ navedenega niti ni zatrjeval, temveč zlorabo pravice enači s funkcionalno povezanostjo zahtev z drugimi zahtevami prosilca in drugih prosilcev. Ni namreč mogoče objektivno predvideti, da je vloga prosilca z dne 30. 1. 2015 do te mere ovirala delo organa, da svojih preostalih nalog ne bi mogel več izvajati in zato pravic strank v drugih postopkih ne bi mogel ustrezno zavarovati. V konkretnem primeru torej ni prišlo do konflikta dveh neizključujočih se pravic, kar pomeni, da predpogoj za opredelitev zlorabe pravice ni izpolnjen.

IP po preučitvi celotne zadeve torej zaključuje, da prosilec v primeru vložitve obravnavane vloge z dne 30. 1. 2015 ni prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja in ni ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja in tako ni izvršil ravnanja, ki bi predstavljalo zlorabo pravice.

IP je po pregledu izpodbijane odločbe ugotovil, da se organ nikjer v odločbi ni opredelil do dokumentov, ki so predmet zahteve, posledično pa to pomeni, da ni konkretno ugotavljal zavrnitvenih razlogov (v povezavi s posamičnimi dokumenti), pri čemer opisano ravnanje organa, po mnenju IP, predstavlja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Organ namreč ni ugotavljal vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v obravnavani zadevi, in ki izhajajo iz materialno pravnih predpisov, ki jih je v konkretni zadevi treba uporabiti.

Kot že zgoraj navedeno, je prosilec zahteval posredovanje obračunskih listov plač za točno določeno javno uslužbenko v obdobju od januarja 2011 do decembra 2013. Za potrebe reševanja te pritožbe je organ IP posredoval naslednje dokumente:
-obračun plače za mesec januar, februar, marec, april, maj, junij (2x), julij, avgust, september, oktober, november ter december, vse za leto 2011;
- obračun plače za mesec januar, februar, marec, april, maj, junij (2x), julij, avgust, september, oktober, november ter december, vse za leto 2012 ter
- obračun plače za mesec januar, februar, marec, april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november ter december, vse za leto 2013.

IP ugotavlja, da navedene informacije nedvomno izvirajo iz delovnega področja organa, saj se zahtevani podatki nanašajo na plače javne uslužbenke, čigar položaj je specifičen, saj so vse plače v javnem sektorju javne. Kot že zgoraj omenjeno, ZSPJS v 38. členu določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Iz zadnjega odstavka 38. člena ZSPJS obenem izhaja, da so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.

V skladu s 1. točko 2. člena ZSPJS javni sektor sestavljajo državni organi in samoupravne lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Javni uslužbenec pa je v skladu s 4. točko navedenega člena zaposleni, razen funkcionarja, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju iz 1. točke tega člena.

IP ugotavlja, da je plača sestavljena iz več delov: osnovna plača, del plače za delovno uspešnost in dodatki. Osnovna plača je tisti del plače, ki ga prejema javni uslužbenec ali funkcionar na posameznem delovnem mestu, nazivu ali funkciji za opravljeno delo v polnem delovnem času in za pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu. V osnovni plači je všteto tudi napredovanje javnega uslužbenca ali funkcionarja (13. točka prvega odstavka 2. člen ZSPJS). Del plače za delovno uspešnost je tisti del plače, ki ga lahko prejme javni uslužbenec za nadpovpečno uspešno opravljeno delo v določenem obdobju (14. točka prvega odstavka 2. člena ZSPJS). Skladno z 21. členom ZSPJS so lahko javni uslužbenci upravičeni do redne delovne uspešnosti, delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela in delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Prav tako so del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, naziva ali funkcije, dodatki (15. točka prvega odstavka 2. člena ZSPJS). V skladu s 23. členom ZSPJS pripadajo javnim uslužbencem naslednji dodatki:
- položajni dodatek;
- dodatek za delovno dobo;
- dodatek za mentorstvo;
- dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta;
- dodatek za dvojezičnost;
- dodatki za manj ugodne delovne pogoje, ki niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta, naziva;
- dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta, naziva in
- dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.

Z vpogledom v obračune plač je bilo ugotovljeno, da ti vsebujejo podatke o imenu in priimku ter naslovu prejemnice plače, šifro zaposlenega, njegovo davčno številko, datum izplačila, statistične podatke (Z050, Z051, Z090, Z100, Z105, Z106, Z111), podatke o letnem dopustu, podatke o delovnem mestu ter šifri delovnega mesta, stroškovno mesto, podatke o plačnem razredu delovnega mesta ter podatke o plačilnem razredu javnega uslužbenca, podatke o skupni delovni dobi, podatke o osnovni plači, podatke o dodatkih, podatke o rednem delu (ure, bruto in neto znesek plače), podatke o nadurah, podatke o strokovnem izobraževanju, podatek o študijskem dopustu, podatke o prispevkih, olajšavah za dohodnino ter osnovi za davek, podatke o neto izplačilih prehrane ter prevoza, podatke o odtegljajih, podatke o prispevkih iz bruto (plača jih delavec) ter podatke o prispevkih na bruto (plača delodajalec), podatke o premiji za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje ter podatke o izplačilu na račun.

IP ugotavlja, da določeni podatki, vsebovanih v obračunih plač, izpolnjujejo merila za osebni podatek (npr. podatek o izplačani plači predstavlja podatek o zaslužku prejemnice plače). ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa kot izjemo od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Pri vprašanju, ali gre za varovane oz. nevarovane osebne podatke, je potrebno upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta namreč predstavlja t.i. izjemo od izjem, saj določa, da se ne glede na morebitni obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (tudi izjeme varstva osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev (izplačila plač) ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ena od najpomembnejših funkcij pravice do informacij javnega značaja je namreč ravno nadzorna funkcija, ki je med drugim izražena v zgoraj citirani 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej predstavlja neposredno pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar pomeni, da mora organ v takšnih primerih dovoliti dostop do teh podatkov.

Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu. Navedeni podatki namreč izkazujejo tako ustrezno kvalifikacijo javnega uslužbenca, ki zaseda določeno delovno mesto, prav tako pa so potrebni tudi pri ugotavljanju ali je poraba javnih sredstev v obliki plače, ki jo prejme javni uslužbenec, zakonita. Takšni podatki torej, po odločitvi zakonodajalca, v celoti sodijo med informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost namreč lahko preveri pravilnost njenih odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje omogoča nadzor in preprečuje zlorabe.

Kljub temu pa v obračunih plač niso prav vsi osebni podatki javni, temveč sodijo v povsem zasebno sfero prejemnice plače, zato jih je treba skladno s 7. členom ZDIJZ, v povezavi z izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prekriti. IP je namreč ugotovil, da pravna podlaga za razkritje teh osebnih podatkov ni podana, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke.

Upoštevajoč zgoraj navedeno, mora organ ob posredovanju (vpogledu) dokumentacije prekriti varovane osebne podatke, in sicer podatke o naslovu prebivališča javne uslužbenke, podatek o davčni številki, vse podatke o letnem dopustu (dopust po letni odločbi, stari dopust, preostali dopust+ celotna vrstica B020), podatke o skupni delovni dobi, podatke o dodatku za delovno dobo (celotno vrstico C020), podatke o skupaj plača in osnovni podatki (vrstica Z104), podatke o bruto osnovi za nadomestila ter bruto osnovi - pretekli mesec (vrstica Z120+Z124), podatke o neto znesku za redno delo (vrstica A010), podatek o bruto plači-redno delo-poračun (celotna vrstica A900), podatek o neto znesku študijskega dopusta (vrstica B040), podatek o neto znesku strokovnega izobraževanja (vrstica B050), podatek o neto znesku za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela (vrstica D020), podatek o neto znesku delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (vrstica D030), podatek o neto znesku bruto rednega dela (oznaka 200), podatek o neto znesku dela preko delovnega časa (vrstica E010), podatek o neto znesku bruto nadure (oznaka 250), podatke o skupaj prispevkih, olajšavah za dohodnino, osnovi za davek, davkih (vsi zneski bruto; oznaka 501+502+503+504), podatke o neto izplačilu (oznaka 506), podatke o kreditih in drugih odtegljajih (vrstica K900), podatke o odtegljajih skupaj (oznaka 650), podatke za izplačilo (oznaka 660), vse podatke, ki se nanašajo na prispevke iz bruto, ki jih plača delavec (stolpec osnova+stopnja+znesek ter skupaj prispevki) ter podatke o odtegljajih (prejemnik+vrsta odtegljaja, plačana znesek, plačan obrokov ter mesečni obrok).

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so morebiti podane druge izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da slednje niso podane.

Upoštevajoč vse zgoraj navedeno, IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Kot izhaja iz drugega odstavka 251. člena ZUP organ druge stopnje v primeru, ko spozna, da je treba, na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši zadevo. Zato je IP, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe. V preostalem delu, to je v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, pa se skladno s prvim odstavkom 248. člena ZUP pritožba prosilca zavrne.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Mestne knjižnice Kranj, Gregorčičeva ulica 1, 4000 Kranj, št. 03-20/321-2015 z dne 20. 2. 2015. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Mestne knjižnice Kranj, Gregorčičeva ulica 1, 4000 Kranj, št. 03-20/321-2015 z dne 20. 2. 2015.




Postopek vodila:
Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.,
Asistentka svetovalca Pooblaščenca

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka