Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 09.07.2013
Naslov: Prosilka - Inšpektorat RS za šolstvo in šport
Številka: 090-96/2013/2
Kategorija: Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:
Prosilka je na organ naslovila zahtevo, da naj ji posredujejo vsa pisanja oz. dokumente (dopise, pritožbe, ipd.), ki jih je uslužbenec v zvezi z drugo uslužbenko komurkoli posredoval. Organ je zahtevo zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov, dodatno pa je pojasnil še, da gre v primeru dopisov, sestavljenih s strani sindikata, ki se nanašajo na boljšo kvaliteto in organiziranost dela v organu, za podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Prosilka se je zoper odločbo pritožila. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, do katerih v obravnavanem primeru tudi z institutom delnega dostopa ni mogoč dostop, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Z izbrisom vseh varovanih osebnih podatkov dokumenti ne bi imeli več svoje vsebine, zato bi bil dostop do njih tudi nesmiseln. Pooblaščenec je v celoti zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi obstoja izjeme varovanih osebnih podatkov, zato se ni spuščal v presojo morebitnih drugih izjem ter se iz istega razloga tudi ni opredelil do izjeme notranjega delovanja organa, na katero se je skliceval organ v izpodbijani odločbi.

ODLOČBA:


Številka: 090-96/2013/2
Datum: 10. 7. 2013


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………….. (v nadaljevanju prosilka) z dne 19. 4. 2013, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, Linhartova 7 a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-64/2012/9 z dne 4. 4. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilke z dne 19. 4. 2013, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport št. 090-64/2012/9 z dne 4. 4. 2013, se zavrne.

2.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 11. 12. 2012 na organ naslovila dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. Prvo zahtevo je naslovila na vse uslužbence organa, da naj ji posredujejo vsa pisanja oz. dokumente (dopise, pritožbe, ipd.), ki jih je uslužbenec ………………. v zvezi z uslužbenko …………… doslej komurkoli posredoval. V drugi zahtevi, ki jo je prosilka naslovila na uslužbenko …………… in na uradno osebo za dostop do informacij javnega značaja, je zahtevala podatke, kateri sindikat je bil omenjen v primeru dopisa (po elektronski pošti) uslužbenke ………………. z dne 10. 12. 2012 in podatek, v imenu koga se je ……………… obrnila na predstojnika in uslužbence organa. Hkrati je zaprosila tudi za dokumente, na podlagi katerih poteka delo sindikata v organu, fotokopije zapisnikov sestankov sindikata, ki deluje v organu, na podlagi katerih je bil predstojniku organa posredovan v obravnavo prvi del dopisa, naknadno pa tudi drugi del dopisa, vse fotokopije dokumentov, ki jih je ta sindikat pošiljal na naslove zunaj organa, kopije vseh zahtev za informacije o uslužbencih, zaposlenih v organu, ki jih je navedeni sindikat oziroma eden izmed posameznikov v imenu sindikata naslovil na kadrovsko službo organa.

Organ je z odločbo št. 090-64/2012/9 z dne 4. 4. 2013 prosilki delno zavrnil zahtevo za posredovanje zahtevanih dokumentov z naslednjo obrazložitvijo: Organ je uslužbence in predstojnika pozval, da v kolikor zahtevane dokumente posedujejo, jih naj posredujejo uradni osebi za ZDIJZ. Na podlagi navedenega dopisa je organ pridobil naslednje dokumente: Pravila Organizacije sindikata delavcev Inšpektorata s sedežem v Ljubljani, dopis o imenovanju sindikalnega zaupnika v sindikalni skupini. Organ ob tem pojasnjuje, da iz pregleda elektronske pošte izhaja, da je bila na prosilkin elektronski naslov poslana elektronska pošta, ki vsebuje vsebino, ki jo prosilka zahteva (dopisi, pritožbe, ipd, ki jih je uslužbenec ……………….. v zvezi z uslužbenko …………….. doslej komurkoli posredoval, pritožbe sindikalne skupine zoper nečlane sindikata), vendar gre za dopise, ki so bili z elektronsko pošto posredovani vsem uslužbencem organa, tudi prosilki ………. Glede na dejstvo, da je prosilka navedeno pošto prejela na službeni elektronski naslov (kar je jasno razvidno iz dopisov, saj so navedene dopise prejeli vsi uslužbenci na elektronske službene naslove), organ sklepa, da je prosilka z njimi seznanjena, saj je navedena kot prejemnica sporočil. Prav tako je iz navedenih elektronskih sporočil razvidno, da je prosilka nanje že odgovarjala, saj so bili tudi odgovori prosilke posredovani v vednost vsem uslužbencem organa. Gre za dopise, posredovane po službeni elektronski pošti, ki je bila posredovana na vse naslove uslužbencev in so po vsebini korespondenca med prosilko in drugim uslužbencem - slednji podaja v dopisu pripombe na zapisnik, razviden je tudi odgovor prosilke (gre za dva dopisa, posredovana s strani javnega uslužbenca ……………. in odgovor prosilke, vse posredovano po elektronski pošti dne 20. 9. 2012). Kljub navedenemu, je organ v tem delu ugodil prosilkini zahtevi za dostop do dokumentov, saj gre po vsebini za dokumente kot jih je navedla v zahtevi (tj. pisanja in dokumenti, ki jih je uslužbenec ……………… v zvezi z uslužbenko ……………….. komerkoli posredoval). Prosilki se tako posredujejo vsi dopisi, ki izhajajo iz delovnega področja organa oz. se nanašajo na samo delo v organu in zato predstavljajo informacijo javnega značaja. Glede elektronskega dopisa javnega uslužbenca …………………, ki je bil prosilki posredovan dne 19. 12. 2012 kot odgovor na njen elektronski dopis (zahtevo) z dne 11. 12. 2012, organ ugotavlja, da navedbe v elektronskem dopisu uslužbenca ………………… z dne 19. 12. 2012 ne predstavljajo informacij javnega značaja. Gre predvsem za navedbe, ki se nanašajo na medsebojne odnose med uslužbencema, navedeno pa ne predstavlja informacije javnega značaja, ker slednje ne sodi v delovno področje organa, v katerem bi bil organ zavezan za posredovanje informacij v skladu z ZDIJZ. Poleg tega, pojasnjuje organ, je iz elektronskega dopisa z dne 19. 12. 2012 razvidno, da je prosilka navedeno pisanje že prejela. V skladu z navedenim, dopis z dne 19. 12. 2012 ni bil posredovan prosilki kot informacija javnega značaja. Glede dopisov, ki so bili posredovani po elektronski pošti vsem javnim uslužbencem v imenu sindikata, bodisi s strani predstojnika, bodisi s strani sindikalne zaupnice oziroma namestnice sindikalne zaupnice, organ ne more odločati o posredovanju navedene dokumentacije, saj le-ta sodi v krog delovanja sindikata in je lahko posredovana le s strani pooblaščene osebe sindikata. Organ dodatno pojasnjuje, da gre v primeru dopisov, sestavljenih s strani sindikata, ki se nanašajo na boljšo kvaliteto in organiziranost dela v organu, za podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za navedene dokumente tako velja izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. 

Prosilka je dne 22. 4. 2013 vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 090-64/2012/9 z dne 4. 4. 2013. Navaja, da ima pravico do informacij, ki jih je v zvezi z njo in njenim delom vlagal kdorkoli, posebej pa njen sodelavec oziroma skupina sodelavcev, zato se pritožuje zoper prvo točko izreka odločbe organa, s katero je bila njena zahteva delno zavrnjena.

Organ je z dopisom št. 090-64/2012/12 z dne 26. 4. 2013 pritožbo kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, odstopil Pooblaščencu. Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja ter tudi dokumente, glede katerih je prosilki zavrnil dostop.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa.

Glede na navedbe prosilke v pritožbi, da je upravičena do podatkov, ki se nanašajo nanjo, Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Prosilka v pritožbi navaja, da se dokumenti nanašajo nanjo in se ji z zavrnitvijo dostopa do dokumentov krši njena pravica razpolagati s svojimi podatki. Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da je treba dostop do zahtevanih informacij gledati z vidika erga omnes. ZDIJZ med prosilci ne dela nobenih razlik, temveč je predmet presoje vezan izključno na presojo dokumentov, ali ti predstavljajo prosto dostopne informacije za vse. S tem, ko organ v postopku po ZDIJZ odloči, da je določena informacija informacija javnega značaja, je slednja v taki obliki prosto dostopna za vse, ne samo za določenega prosilca. Zato mora organ, pa tudi Pooblaščenec na drugi stopnji, ne glede na to, kdo je prosilec, prekriti tudi varovane osebne podatke prosilca. Povedano drugače, če zahteva prosilec na podlagi ZDIJZ informacijo, ki vsebuje njegove osebne podatke, ki so varovani, jih je organ dolžan prekriti, saj se v postopku dostopa do informacije javnega značaja ne odloča o tem, ali ima posameznik pravico do vpogleda v lastne osebne podatke, ampak se odloča izključno o tem, ali lahko kdorkoli (tudi npr. javnost) dostopa do zahtevanega dokumenta. Organ je zato po ZDIJZ dolžan varovati tudi osebne podatke konkretnega prosilca. Če organ ravna drugače, lahko pride do nezakonite obdelave osebnih podatkov.

V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal, ali dokumenti, do katerih je organ prosilki zavrnil dostop:
-    elektronska pošta …………………. z dne 19. 12. 2012 ob 12:46 uri,
-    elektronska pošta  z zadevo – Vzpostavitev delokroga tajništva inšpektorata - dopolnitev,
-    elektronska pošta z zadevo Predlogi zbora zaposlenih 18. 4. 2012 – 2. del,
-    elektronska pošta z zadevo Predlogi zbora zaposlenih z dne 18. 4. 2012 – 1. del,
vsebujejo prosto dostopne informacije javnega značaja in ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo oziroma ali obstajajo katere izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ v 1. odst. 6. čl..

Osebni podatki

Pooblaščenec je vsebinsko pregledal vse dokumente glede katerih je organ prosilki zavrnil dostop. Ugotovil je, da vsi s strani prosilke zahtevani dokumenti, vsebujejo osebne podatke v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1): elektronske naslove, imena in priimke ter množico osebnih podatkov posameznikov - uslužbencev, ki jih ni možno uvrstiti pot točno določen skupen termin, kot je recimo ime ali naslov, je pa posameznik na njihovi podlagi določen ali vsaj določljiv.

3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).

Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Pooblaščenec je z vpogledom v dokumentacijo ugotovil, da ta vsebuje imena in priimke javnih uslužbencev, njihove službene elektronske naslove in druge osebne podatke, ki se nanašajo na njihove razporeditve na delovna mesta, napredovanja, počutje na delovnem mestu in osebna mnenja ter osebne odnose med sodelavci. Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka se postavlja vprašanje, ali gre pri navedenih podatkih za osebne podatke in ali ti podatki predstavljajo t.i. kategorijo varovanih osebnih podatkov. Posameznik, ki je sklenil delovno razmerje v javnem sektorju za konkretno določeno delovno mesto, je določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku osebe, saj je mogoče na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa. Iz navedenega tako izhaja, da gre pri teh podatkih nedvomno za osebne podatke. V zvezi z vprašanjem, ali ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pa je treba upoštevati tudi določbo prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa, s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti.

V obravnavanem pritožbenem postopku je bilo tako bistveno vprašanje, ali zahtevani podatki predstavljajo osebne podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in ali jih je dopustno razkriti v postopku dostopa do informacije javnega značaja.

V obravnavanem primeru je podana zahteva po dokumentih, ki so med drugim povezani tudi z zaposlitvijo javnih uslužbencev, kar pomeni, da je treba upoštevati zgoraj navedeni tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. V zvezi z vprašanjem, katere podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca je dopustno razkriti na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ, Pooblaščenec najprej poudarja, da navedena določba predstavlja izjemo od izjem in jo je treba razlagati ozko in v skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako je treba razlikovati med  tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnega uslužbenca in celoto vseh ostalih osebnih podatkov, ki jih organ kot upravljavec vodi o javnem uslužbencu kot zaposlenemu na podlagi 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (UL RS, št. 21/2013, ZDR-1). Navedeni člen ZDR-1 v prvem odstavku določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Za potrebe uresničevanja delovnega razmerja organ kot delodajalec tako o zaposlenih zbira in obdeluje številne osebne podatke, npr. tudi podatke o invalidnosti, podatke o bolniški odsotnosti, o številu družinskih članov, itd. Upoštevaje 48. člen ZDR-1 organ kot delodajalec obenem nima pravne podlage, da bi o zaposlenih zbiral in obdeloval še kakšne druge osebne podatke razen tistih, ki so »v zvezi z delovnim razmerjem«.
 
Ne glede na ugotovljeno, da vsi osebni podatki, ki jih o javnih uslužbencih vodi organ, predstavljajo osebne podatke, ki izvirajo iz delovnega razmerja, pa glede na namen ZDIJZ, ni mogoče slediti stališču, da so vsi ti podatki prosto dostopni javnosti. Javni uslužbenci se s tem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu. Namen določbe prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki  vplivajo na izvajanje njegovih javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je treba tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec na delovnem mestu nima pravice do nobene zasebnosti. Sodišče je tako v zgoraj navedenem primeru ugotovilo, da telefonski klici iz poslovnih prostorov prima facie predstavljajo del zasebnega življenja in dopisovanja. Temu je sledila tudi odločitev v primeru Copland proti Združenem kraljestvu (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), v katerem je sodišče reklo, da enako velja za elektronsko pošto in informacije, ki izvirajo iz nadzora uporabe interneta. Kot je lahko tožnica v primeru Halford, ki ni bila opozorjena, da bodo njene telefonske klice nadzorovali, glede teh klicev razumno pričakovala zasebnost, je lahko tudi tožnica v primeru Copland pričakovala, da njena uporaba elektronske pošte ne bo nadzorovana, če na to ne bo opozorjena. Doktrini pričakovane zasebnosti je v odločbi št. U-I-25/95  sledilo tudi naše Ustavno sodišče.

V zvezi z določanjem zasebnosti na delovnem mestu je Pooblaščenec pregledal še Komentar Zakona o delovnih razmerjih, GV založba, Ljubljana 2008, ki v komentarju k 26. členu (v novem ZDR-1, UL RS št. 21/2013, navedeno določa 28. člen) pravi, da definicija zasebnosti ni popolna niti dokončna, sprejel pa jo je Svet Evrope oziroma njen parlament v letu 1970 (Resolucija št. 428). Ta pravico do zasebnosti določa kot pravico živeti lastno življenje, s čim manj vpliva od zunaj, obsega pa pravico do osebnega življenja, pravico do družine in doma, pravico do psihične in fizične nedotakljivosti, pravico do časti in ugleda, pravico do prepovedi prikazovanja v napačni luči, pravico do prepovedi razširjanja za posameznika neprijetnih dejstev, prepoved objave privatnih fotografij in pravico do varstva zaupno pridobljenih podatkov (Velu – The European Convention on Human Rights and the Right to Respect for Private Life, the Home and Communications, Privacy and human Rights, str. 12). Iz teh definicij  komentarja, po mnenju avtorjev, izhaja, da so področja zasebnosti, pomembna v delovnih razmerjih, predvsem osebni podatki, osebne razmere, osebna stanja, človekove dejavnosti in njegov videz.

Pooblaščenec je z vpogledom v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da ta obravnava problematiko »disciplinske« narave, oceno kakovosti dela posameznih uslužbencev skozi osebne lastnosti, podatke o medsebojnih odnosih, načinu dela, torej informacije, ki nakazujejo na osebne lastnosti posameznih javnih uslužbencev, ki niso v neposredni zvezi z njihovim delom. Pooblaščenec glede navedenih podatkov ugotavlja, da gre za kategorijo varovanih osebnih podatkov, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, neposredno povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Posledično to pomeni, da tisti deli zapisnikov, ki kažejo na navedene osebne lastnosti posameznikov, predstavljajo varovane osebne podatke.

Takemu stališču sledi tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. III U 103/2012-8 z dne 30. 5. 2013 – sodišče je v obrazložitvi sodbe navedlo, da so podatki o tem, ali je posameznik (gre za javnega uslužbenca) pristopil k izpitu, in ali je opravil izpit, ali je pristopil k ustnemu delu izpita, nedvomno osebni podatki določljivega posameznika, vendar niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem, posameznik nima z delodajalcem sklenjene pogodbe o izobraževanju, zato tudi ne gre za podatke o porabi javnih sredstev. Sodišče meni, da bi šlo v primeru posredovanja takih informacij za posredovanje informacij iz posameznikovega zasebnega življenja, take informacije torej ne predstavljajo informacij javnega značaja, čeprav delodajalec razpolaga z njimi, temveč varovane osebne podatke v skladu z ZVOP-1.

Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).

Pooblaščenec ocenjuje, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Pooblaščenec poudarja, da vsi zahtevani dokumenti, ki so predmet zahteve, predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Z izbrisom vseh varovanih osebnih podatkov dokumenti ne bi imeli več svoje vsebine, zato bi bil dostop do njih tudi nesmiseln.

Ker je Pooblaščenec v celoti že zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi obstoja izjeme varovanih osebnih podatkov, se ni spuščal v presojo morebitnih drugih izjem ter se iz istega razloga tudi ni opredelil do izjeme notranjega delovanja organa, na katero se je skliceval organ v izpodbijani odločbi.

Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da je treba pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena, kot neutemeljeno v celoti zavrniti.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,                                     
pooblaščenka