Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 04.12.2018
Naslov: prosilka - Holding Slovenske elektrarne d.o.o
Številka: 0902-19/2018
Kategorija: Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilka je od zavezanca med drugim zahtevala zapisnik nadzornega sveta, na katerem je ta podal soglasje k izdaji starševske garancije za investicijo TEŠ 6 in predhodno soglasje k dokapitalizaciji TEŠ. Zavezanec je zahtevo prosilke zavrnil, saj gre za njegovo poslovno skrivnost, hkrati pa dokument ne predstavlja informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da dokument res ne predstavlja informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj ne gre za sklenjen pravni posel, ter da dokument predstavlja poslovno skrivnost zavezanca. Ne glede na navedeno je IP ugotovil, da gre za dokument, ki je v povezavi s pravnim poslom iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ in je kljub izjemi poslovne skrivnosti, za razkritje dokumenta podan prevladujoč javni interes, kar je pogoj, da lahko dokument po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ štejemo za informacijo javnega značaja. IP je zato zavezancu naložil, da prosilki posreduje zahtevani dokument s prekritimi varovanimi osebnimi podatki.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 0902-19/2018/4

Datum: 5. 12. 2018


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …, novinarke RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka) z dne 9. 10. 2018, zoper zavrnilno odločitev družbe HSE d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju zavezanec), brez številke, z dne 5. 10. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 9. 10. 2018 se delno ugodi. Odločitev zavezanca z dne 5. 10. 2018 se delno odpravi ter se odloči: Zavezanec je dolžan prosilki na njen elektronski naslov v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe posredovati Zapisnik 5. redne seje Nadzornega sveta HSE d. o. o., in sicer:

    1.  celotni uvodni del zapisnika do točke Ad. 1 (kraj, datum, uvod zapisnika, prisotni), pri čemer mora prekriti ime in priimek zapisničarke,
    2.  celotno točko Ad.4 (vsebovano na straneh 3, 4 in 5),
    3.  Zaključni stavek pod točko Ad.12 (čas zaključka seje in podpisnik zapisnika), pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek zapisničarke.

  1. V delu, ki se nanaša na prekrite osebne podatke iz tč. 1.1 in 1.3 izreka te odločbe, se pritožba prosilke zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilka je dne 3. 10. 2018 na zavezanca naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je želela prejeti naslednje dokumente na navedeni elektronski naslov:

  • zadnjo različico končnega poročila o gradnji TEŠ 6 in
  • revizijo dokumenta, ki jo je v februarju izdelal Deloitte.

Dne 4. 10. 2018 je prosilka svojo zahtevo dopolnila in zaprosila tudi za zapisnik seje nadzornega sveta HSE z dne 19. 10. 2009, na kateri so nadzorniki soglašali z izdajo starševske garancije za investicijo TEŠ 6 in dali predhodno soglasje k dokapitalizaciji TEŠ do višine 85,4 milijonov evrov v 2009.

 

Zavezanec je dne 5. 10. 2018 prosilki odgovoril, da sta dokumenta, ki ju omenja v prvem sporočilu, poslovna skrivnost in nista informaciji javnega značaja, zato ju ne sme posredovati. Ravno tako so zapisniki nadzornega sveta zavezanca zaupne narave in so kot takšni tudi označeni, zato jih zavezanec prosilki prav tako ne sme posredovati.

 

Prosilka je dne 9. 10. 2018 zoper odločitev organa vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je zahtevala zapisnik seje nadzornega sveta HSE z dne 19. 10. 2009, na kateri so nadzorniki soglašali z izdajo starševske garancije za investicijo TEŠ 6 in dali predhodno soglasje k dokapitalizaciji TEŠ do višine 85,4 milijonov evrov v 2009, pri čemer se ne strinja z organom, da ji dokumenta ne more posredovati. Meni, da je organ kot zavezanec za informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, dolžan posredovati informacije, ki so povezane z izdatki poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj itd. Prosilka je zahtevala dokument, ki vsebuje odločitve o gradbenem poslu oz. o investiciji hčerinske družbe zavezanca. Vsebina dokumenta je v javnem interesu, izpostavi namreč (odškodninsko) odgovorne ljudi, ki so na omenjeni seji nadzornega sveta soglašali z dokapitalizacijo TEŠ z namenom izpolnitve pogojev za veljavnost pogodbe o dobavi glavne tehnološke opreme za investicijo. Označitev zapisnika z oznako »zadevo zaupne narave«je neutemeljena. V Zakonu o tajnih podatkih so z oznako »zaupno« označeni dokumenti, »katerih razkritje bi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije«. Nasprotno, razkritje vsebine dokumenta, ki ga je zahtevala prosilka, ne bi pomenilo nikakršnega škodovanja varnosti ali interesom RS, temveč bi zadostilo interesom javnosti pri poznavanju finančnih odločitev in poteka odločanja. Javnost ima po mnenju prosilke do tega nedvomno pravico.

 

Po prejemu pritožbe, je IP slednjo posredoval v seznanitev zavezancu in ga pozval, da se opredeli do pritožbenih navedb prosilke ter da IP posreduje vse dokumente, ki jih je zahtevala prosilka.

 

Zavezanec je z dopisom z dne 17. 10. 2018 IP posredoval informacije, ki jih je zahtevala prosilka, hkrati pa je še navedel, da zapisniki nadzornega sveta niso informacije javnega značaja. Zavezanec je po določbah 1.a člena ZDIJZ subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in je zavezan za posredovanje taksativno naštetih dokumentov in informacij iz 4.a člena ZDIJZ in ne za vse dokumente, s katerimi zavezanec razpolaga, kot to velja za organe po 1. členu ZDIJZ. Zavezanec meni, da zapisniki nadzornega sveta niso posel po prvi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, zato niso informacija javnega značaja. Dodatno zavezanec navaja, da so zapisniki nadzornega sveta poslovna skrivnost zavezanca, glede česar je zavezanec priložil Poslovnik o delu nadzornega sveta družbe HSE d. o. o. in Pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti družbe. Zavezanec je navedel, da v skladu z izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, niso javno dostopni podatki zavezanca, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 je poslovna skrivnost v prvi vrsti podatek, ki ga določi gospodarska družba sama s pisnim sklepom (t. i. subjektivni kriterij). Pri informacijah, ki jih določi kot poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, zavezancu ni treba dokazovati, da bi z razkritjem nepooblaščeni osebi nastala občutna škoda. Zavezanec še dodaja, da zapisniki sej niso osnovni podatki o poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, zato glede navedenega dokumenta tudi ne pride v poštev določba prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ.

 

Zavezanec je dodal, da je odločitev nadzornega sveta o tem, da je nadzorni svet izdal soglasje k izdaji starševske garancije za investicijo TEŠ 6 in da je dal predhodno soglasje k dokapitalizaciji TEŠ do višine 85,4 milijonov evrov, prosilki znana. Po prepričanju zavezanca prosilka ni ustrezno utemeljila, zakaj bi razkritje zapisnika bilo v javnem interesu. Kot izhaja iz prakse IP in prakse Upravnega sodišča RS, uveljavljanje javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno. Ne za to, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Pri uporabi izjeme je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Javni interes je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. Javni interes glede razkritja je podan predvsem, če so ogrožene takšne vrednote, kot so življenje, zdravje ali varnost ljudi ipd. Zavezanec v zaključku še dodaja, da podatki niso javni, ker predstavljajo poslovno skrivnost, ne pa na podlagi Zakona o tajnih podatkih, na katerega se sklicuje prosilka.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Iz pritožbe prosilke izhaja, da se ta pritožuje le v delu, ki se nanaša na dostop do  zapisnika seje nadzornega sveta HSE z dne 19. 10. 2009, na kateri so nadzorniki soglašali z izdajo starševske garancije za investicijo TEŠ 6 in dali predhodno soglasje k dokapitalizaciji TEŠ do višine 85,4 milijonov evrov v 2009, zato IP o dostopu do preostalih dokumentov iz zahteve prosilke, ni odločal in niso del tega pritožbenega postopka.

 

IP ugotavlja, da se informacija, ki jo zahteva prosilka, nahaja v Zapisniku 5. redne seje Nadzornega sveta HSE d. o. o. z dne 19. 10. 2009, in sicer pod točko Ad. 4. Predmet pritožbenega postopka je torej navedeni zapisnik, in sicer uvodni del zapisnika na strani 1 (do točke Ad.1), kjer so navedene osnovne informacije o zapisniku (kraj, čas, prisotnost), točka Ad.4, ki vsebuje informacije, ki jih zahteva prosilka in zaključni del zapisnika na strani 9 (čas zaključka, podpis). Le z navedenimi podatki je mogoče dokument šteti kot celoto. IP ni presojal dostopa do preostalih točk, obravnavanih na seji Nadzornega sveta zavezanca, saj ti niso bili predmet zahteve prosilke.

 

IP je vpogledal v Register zavezancev za informacije javnega značaja (https://www.ajpes.si/RZIJZ/) in ugotovil, da je zavezanec, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ, gospodarske družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava in kot tak sodi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju poslovni subjekti), oz. med zavezance iz 1.a člena ZDIJZ.

 

IP je v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja, kot so opredeljene v 4.a členu ZDIJZ, saj se pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ taksativno navaja, in sicer:

1) informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na:

- pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali

- izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali

- sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe ali

- druge pravne posle, s katerimi se dosega učinek, enak učinkom pravnih poslov iz prejšnjih alinej;

2) - informacija o vrsti zastopnika oz. članstvu v poslovnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora,

- informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitet člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in

- informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

 

Skladno z drugim odstavkom istega člena je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP ugotavlja, da je prosilka zahtevala dostop do zapisnika nadzornega sveta poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Že iz imena dokumenta je mogoče razbrati, da se zahtevana informacija po vsebini ne nanaša na zgoraj navedena področja iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj je predmet presoje »zapisnik«, ne pa pravni posel, ki bi se nanašal na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. IP na podlagi navedenega ugotavlja, da v obravnavanem primeru zahtevana informacija ne ustreza definiciji informacije javnega značaja po prvi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.

 

Po oceni IP pa zahtevana informacija ustreza definiciji iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj gre za dokument, ki je neposredno povezan s pravnim poslom iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena, in sicer s pravnim poslom upravljanja s stvarnim premoženjem, v obliki investicije »Postavitev nadomestnega bloka 6 moč 600 MW v TEŠ«, v okvir katerega nedvomno sodi tudi zahtevana informacija. Gre namreč za investicijo oz. projekt, ki ga je Vlada RS leta 2006 vključila v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 (v nadaljevanju Resolucija). Resolucija temelji na Strategiji razvoja Slovenije, ki jo je dne 23. 6. 2005 sprejela Vlada RS in zajema ključne razvojno-investicijske projekte, pri uresničitvi katerih bo sodelovala država. Vlada je v Resolucijo uvrstila tudi gradnjo bloka 6 z močjo 600 MW s ciljem zagotoviti varno in kakovostno oskrbo z električno energijo. Zaradi povečane porabe električne energije se namreč pojavlja potreba po zagotovitvi dodatnih virov, interes države pa je, da najprej izrabi ugodne domače vire in s tem omeji odvisnost od uvoza.[1]

 

V obravnavanem primeru gre torej za dokument, ki je neposredno povezan s pravnim poslom »Postavitev nadomestnega bloka 6 moč 600 MW v TEŠ«, saj se nanaša na dokapitalizacijo povezano z postavitvijo bloka 6 v TEŠ, zato po oceni IP ustreza prvi predpostavki definicije informacije javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, torej, da gre za dokument, ki je povezan s pravnim poslom, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta za naročilo gradenj ali drugih storitev. Za razkritje predmetnega dokumenta pa mora biti izkazan tudi drugi pogoj, torej obstoj javnega interesa, do česar se bo IP opredelil v nadaljevanju.

 

Kot izhaja iz zavrnilnega odgovora zavezanca, je ta dostop do dokumenta zavrnil, saj so zapisniki zaupne narave, kar je prosilka sicer zmotno razumela, da gre za izjemo dostopa do tajnih podatkov, vendar je zavezanec kasneje pojasnil, da so zapisniki Nadzornega sveta HSE poslovna skrivnost. Ker je za obstoj javnega interesa treba opraviti test tehtanja med dvema pravicama, je IP v nadaljevanju najprej ugotavljal, ali je podana izjema poslovne skrivnosti.

 

IP ugotavlja, da je zavezanec predložil Poslovnik o delu nadzornega sveta družbe HSE z dne 16. 6. 2016 iz katerega izhaja, da so zapisniki nadzornega sveta zaupne narave in kot taki tudi označeni. Predmetni zapisnik je označen z žigom »poslovna skrivnost«. Kot izhaja iz predloženega Pravilnika o varovanju poslovnih skrivnosti družbe zavezanca z dne 18. 6. 2018 se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki jih kot zaupne določajo interni akti družbe (četrta alineja 4. člena).

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru podan subjektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, ki določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom.

 

Ker o informacijah javnega značaja po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ govorimo le, če je za razkritje informacij podan prevladujoč javni interes, ki prevlada nad izjemo poslovne skrivnosti, je IP v nadaljevanju presojal, ali je v obravnavanem primeru interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja – zapisnika seje Nadzornega sveta zavezanca v delu, ki se nanaša na izdajo starševske garancije za investicijo TEŠ 6 in na predhodno soglasje k dokapitalizaciji TEŠ do višine 85,4 milijonov evrov v 2009, močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije.

 

Predlagatelj zakona je v predlogu novele ZDIJZ-C[2] navedel, da bo navedena določba prišla v poštev, ko bo informacija neposredno povezana z vprašanji varstva okolja ali bi kazala na verjetno kršitev zakona ali je neposredno povezana z upravljanjem s sredstvi poslovnega subjekta v škodo Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava. V skladu z določili Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri določanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki je bila sprejeta 25. 6. 1998 (Aarhuška konvencija) in stopila v veljavo v Republiki Sloveniji na podlagi zakona o ratifikaciji dne 22.6.2004, tudi veljavni ZDIJZ omogoča dostop do podatkov tesno povezanih z varstvom okolja ne glede na obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre za t. i. izjemo od izjem, zapisano v drugi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz predloga novele ZDIJZ-C obenem izhaja, da predlagatelj ocenjuje, da sprejemanje načel iz Aarhuške konvencije narekuje tudi možnost opredelitve in dostopa do širšega nabora informacij javnega značaja novih zavezancev (npr. okoljske študije, analize vplivov na okolje itd). Enako velja v primerih, kadar bi določena informacija kazala na verjetno kršitev zakona in bi bilo razkritje takšne informacije v javnem interesu ali v primerih informacij, ki so neposredno in tesno povezane z upravljanjem s sredstvi poslovnega subjekta v škodo Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava. Predlagatelj zakona je tudi ocenil, da mora biti poslovanje družb, ki so pod neposrednim vplivom države, lokalnih skupnosti ali drugih pravnih oseb javnega prava, vedno skladno z zakonom, zato informacije, ki razkrivajo kršitve zakona, že iz tega razloga ne morejo predstavljati poslovnih skrivnosti in gre za absolutno javne podatke. Enako velja za informacije, ki kažejo na slabo poslovanje teh subjektov v škodo države, lokalnih skupnosti ali drugih pravnih oseb javnega prava. Namen te določbe je ustvariti transparentno poslovno okolje in spodbuditi družbe v državni lasti in v lasti lokalnih skupnosti ter v lasti drugih oseb javnega prava, da bo njihovo poslovanje v skladu z zakonom, v primerih, ko bo šlo za hujše kršitve zakona, pa bodo takšne informacije dostopne javnosti. V skladu s pravno teorijo in prakso je javni interes podan takrat, ko se informacija nanaša na širši krog ljudi, ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, za vprašanje, ki ima lahko neposredne finančne posledice za državo ali lokalno skupnost ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti.

 

Kot rečeno ni dvoma, da zahtevana informacija izpolnjuje pogoje poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju (prvi odstavek 39. člena ZGD-1), vendar pa je v danem primeru ključno vprašanje, ali je interes javnosti za razkritje močnejši.

 

IP uvodoma poudarja, da projekt TEŠ 6 že od samega začetka, kot tudi še dandanes, povzroča vsesplošno in široko zasnovano javno polemiko z vidika vprašanja okoljske sprejemljivosti bloka 6, ki bo dolgoročno vplivala na zdravje in kvaliteto življenja ljudi, kakor tudi z vidika problematike finančne obremenjenosti javnih sredstev ter ustreznosti izvedbe same investicije. Navedena področja so zato temeljna izhodišča, preko katerih bo IP tehtal, ali javni interes prevlada nad interesom varovanja poslovne skrivnosti zavezanca. Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) je največji termo proizvodni objekt v skupini zavezanca. Osnovna dejavnost je proizvodnja električne in toplotne energije za daljinsko ogrevanje. TEŠ proizvede povprečno tretjino energije v državi, v kriznih obdobjih pa pokriva preko polovico porabe. Izgradnja Bloka 6 s 600 MW je bil nacionalno pomemben projekt, ki je bil uvrščen v Resolucijo Nacionalnega energetskega programa in v Resolucijo o nacionalnih in razvojnih projektih RS za obdobje 2007-2023. Razlogi za izgradnjo bloka so bili v znižanju obremenjenosti okolja, znižanju lastne cene električnih energij, znižanju prahu, hrupa in v podaljšanju proizvodnje električne energije, ki jo omogočajo količine premoga iz Premogovnika Velenje. Naložba je bila v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih ocenjena na okvirno 600 milijonov evrov in naj bi se v celoti financirala iz zasebnih virov. Javno znano dejstvo je, da je cena projekta v nadaljevanju nenehno naraščala, trenutna ocena vrednosti projekta pa se giblje okrog 1,4 milijarde evrov[3]. Kot izhaja iz različnih medijev, je donosnost naložbe precej nižja od načrtovane in TEŠ naj bi že številna leta ustvarjal izgubo. Že ob pregledu teh osnovnih navedb o TEŠ je težko slediti navedbam zavezanca, da način odločanja v povezavi z nacionalno tako pomembnim projektom, kot je TEŠ, ki zagotavlja tudi do polovico električne energije v RS, ni v javnem interesu vseh državljanov RS. Že zavezanec sam poudarja, da je javni interes na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na porabo javnih sredstev in na odgovornost in transparentnost odločanja, v konkretnem pritožbenem postopku pa se presoja ravno to - odgovornost in transparentnost odločanja nadzornega organa TEŠ v povezavi z dokapitalizacijo termoelektrarne. Pri vprašanjih, ki so predmet javne razprave, velja poudariti tudi to, da je le celostna informacija pregledna in povečuje razumevanje aktualnih vsebin v javni razpravi ter prispeva k verodostojni in odgovorni razpravi. Le na ta način se izognemo temu, da bi se iz vsebine izpostavile tiste rešitve, ki bi bile v korist zasebnih interesov, hkrati pa bi se na ta način prekrile informacije, ki so v škodo javnega interesa.

 

Glede na to, da prosilka zahteva podatke v povezavi s starševsko garancijo in dokapitalizacijo TEŠ, IP ne more spregledati javnega interesa z vidika vprašanja višine same investicije, ki je bila poleg okoljskih in klimatskih pomislekov, deležna široke razprave, tako strokovne kot tudi laične javnosti, ki je pogosto preko medijev ali kako drugače, aktivno vključena v vse postopke ravnanja države. Projekt izgradnje bloka TEŠ 6 je bil predmet splošne razprave od samega začetka, torej od leta 2006, ko je bil projekt vključen v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih Vlade RS. Država se je najprej s soglasjem pristojnega ministrstva, kasneje pa tudi s poroštveno pogodbo v letu 2012, zavezala jamčiti za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki (EIB), zato so bili s strani države postavljeni določeni pogoji, ki jih je moral TEŠ pri izgradnji bloka 6 upoštevati[4]. Na tej podlagi je moral TEŠ pripraviti investicijsko dokumentacijo. Pri tem je treba poudariti, da je zavezanec tekom izgradnje bloka 6, zaradi razlogov, ki jih predvideva Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, naknadno pripravil več noveliranih investicijskih programov, predvsem zaradi ugotovitev, da projekt ne izpolnjuje finančnih in časovnih zavez iz pogodbe o ureditvi razmerij v zvezi s projektom postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TE Šoštanj, sklenjene med TEŠ, MF in MzIP ter sklepa Vlade RS z dne 15.7.2013. Že iz tega razloga ni mogoče sprejeti stališča, da bi bilo treba dostop do tovrstnih informacij zavrniti oziroma omejiti.

 

Dejstvo je, da je projekt presegel prvotne načrte, da se bo v celoti financiral iz zasebnih virov in je prerasel v investicijo, v katero so preko poroštva vključena javna sredstva, zato morajo biti prav vse informacije, v povezavi z odločanjem o porabi javnih sredstev, prosto dostopne. Z onemogočanjem dostopa do teh informacij dejansko ni mogoče preveriti, kakšna je bila razprava zavezanca pred sprejetjem soglasja k izdaji starševske garancije za investicijo TEŠ 6 in pred predhodnim soglasjem k dokapitalizaciji TEŠ do višine 85,4 milijonov evrov v 2009. Slednje pa je pomembno zaradi zagotavljanja transparentnosti odločanja v povezavi z javnimi financami, kot tudi za zagotovitev morebitne odškodninske odgovornosti v povezavi s projektom, za katerega je bilo v medijih mogoče zaslediti veliko polemike glede odgovornosti vpletenih v naraščanje vrednosti projekta.

 

IP ob navedenem še dodaja, da je bilo januarja 2014, na dopisni seji Vlade RS, izpostavljeno, da vmesno poročilo vsebuje ugotovitve, da je položaj skupine HSE izredno zahteven, da bo poslovni rezultat v naslednjih treh letih izrazito padel, zaradi česar bodo kazalci družb HSE in TEŠ izven zavez, danim bankam. Skupina izkazuje v naslednjih treh letih velik likvidnostni primanjkljaj, zato je poslovodstvo HSE na osnovi še nedokončnih podatkov ocenilo, da bo brez izvedbe dodatnih ukrepov tveganje za unovčitev poroštva RS veliko. Zaradi večjega nadzora nad premoženjem zavezanca, ki je v posredni državni lasti, je Vlada RS s sprejetjem prenovljenega zakona o SDH, v 68. členu, zagotovila Računskemu sodišču zadostno zakonsko pristojnost za izvajanje nadzora v gospodarskih družbah, ki so v posredni državni lasti. Na tej podlagi je Računsko sodišče RS dne 19. 8. 2015 objavilo revizijsko poročilo »Obvladovanje denarnih tokov skupine HSE zaradi investicije v blok 6«, v obdobju od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2014, v katerem je ugotovilo, da družba HSE, AUKN, SOD oziroma SDH v revidiranem obdobju niso bili učinkoviti pri obvladovanju denarnega toka skupine HSE zaradi izvedbe investicije v blok 6. Ob tem je med drugim navedlo, »da se je predračunska vrednost investicije v blok 6 v NIP rev. 6 glede na vrednost v NIP rev. 5 povečala za 125.965 tisoč evrov in znaša 1.428.457 tisoč evrov, s tem pa presega vrednost 1.302.747 tisoč evrov, ki je določena v ZPODPTEŠ. To pomeni, da družba HSE z ukrepi v okviru aktivnega nadzora investicije, kljub izvedenim aktivnostim za znižanje vrednosti glavne tehnološke opreme in stroškov njene montaže, ni zagotovila izpolnitve pogoja glede vrednosti investicije, ki je bil določen ob izdaji državnega poroštva za izvedbo investicije v blok 6. Na podlagi primerjave različnih napovedi stroškovne cene premoga izhaja, da družba HSE kot večinska lastnica družbe Premogovnik Velenje, d. d. z nadzorom njenega poslovanja ni poskrbela, da bo dosežena predvidena stroškovna cena premoga 2,25 evra/GJ, ki je upoštevana pri izračunu finančnih učinkov obratovanja bloka 6, s tem pa tudi ni zagotovila izpolnitve pogoja glede cene premoga, ki je bil ob izdaji državnega poroštva za izvedbo investicije v blok 6 določen v ZPODPTEŠ. Na podlagi primerjave različnih napovedi cen električne energije, se je kot neobvladljivo izkazalo tveganje, da predvidene prodajne cene električne energije, ki so upoštevane pri izračunu finančnih učinkov obratovanja bloka 6, ne bodo uresničene. Prav tako obstaja tveganje, da dodatni predvideni prihodki od zakupa moči za zagotavljanje sistemskih storitev v elektroenergetskem sistemu v obdobju obratovanja bloka 6 ne bodo realizirani v načrtovanem obsegu«. Računsko sodišče je od HSE zahtevalo izvedbo ukrepov glede finančnega in poslovnega prestrukturiranja skupine Premogovnik Velenje in družbe TEŠ, koordiniranje odvisnih družb skupine HSE ter predvsem glede izpolnjevanja pogojev iz ZPODPTEŠ oziroma posojilnih pogodb. Od SDH pa je zahtevalo predložitev Razvojnega načrta skupine Holding Slovenske elektrarne.[5] Ob dejstvu, da je Računsko sodišče podalo negativno mnenje o obvladovanju denarnih tokov pri izvedbi projekta bloka 6 in se pri dostopu do revizijskega poročila tudi samo sklicevalo na interes javnosti, je slednje še dodaten argument pri zaključku, da je interes javnosti podan tudi pri dostopu do odločitev o financiranju same izgradnje projekta TEŠ 6, z vidika izdaje starševske garancije in dokapitalizacije družbe.

 

Zaradi vsega navedenega je nedvomno legitimen interes javnosti, da dobi celostno informacijo o razpravi in odločitvah nadzornega sveta zavezanca v zvezi z navedeno problematiko, saj je le na ta način mogoče ugotoviti, kakšne posledice ima za državo sprejem starševske garancije in dokapitalizacije družbe, tako z vidika upravičenosti kot tudi odgovornosti nadzornega organa. Le tako je tudi mogoče dobiti celotno sliko glede tega, ali bo navedena investicija v TEŠ 6 pripomogla k zmanjšanju obremenitve okolja nevarnih emisij, prav tako pa tudi z vidika ekonomske upravičenosti samega projekta, oziroma kakšna so tveganja za unovčitev poroštva RS. Pri tem ne smemo pozabiti, da je država 100% lastnica zavezanca, ki je 100% lastnik družbe TEŠ in da gre za projekt, ki je med najdražjimi v Sloveniji, zato se še toliko bolj utemeljeno pričakuje pregledno poslovanje in transparentno odločanje.

 

Na tej točki tudi ne gre spregledati dejstva, da je bila zaradi investicije TEŠ 6 in ugotavljanja politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji TEŠ 6, ustanovljena Preiskovalna komisija državnega zbora, ki je po poročanju medijev objavila končno poročilo, ki ugotavlja, da so vse vlade od leta 2004 do 2012 ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno ter podrejeno investitorju TEŠ. Komisija je zato pripravila tudi sklepe v povezavi z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti organov vodenja in nadzora v TEŠ in Premogovniku Velenje in ugotovitvijo, da so odgovorni zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja ali pa celo zaradi namernih ravnanj, izpostavili državo oz. javna sredstva nesorazmernemu tveganju zaradi načina financiranja projekta.[6] Slednje le še pritrjuje dejstvu, da vsi ožji in širši vidiki izvedbe investicije in odločanja nadzornih organov predstavljajo tematiko, ki je v javnem interesu.

 

IP na tem mestu še opozarja, da projekt izgradnje TEŠ 6 predstavlja problematiko tudi z vidika okoljske sprejemljivosti, zato je treba odločitve, sprejete v povezavi z izgradnjo in financiranjem TEŠ 6, presojati tudi z vidika okoljske zakonodaje. Temeljne standarde glede dostopa do informacij na področju okolja, sodelovanja javnosti v postopkih odločanja glede okolja in učinkovitega varstva navedenih pravic, predstavlja Aarhuška konvencija, ki v 2. členu določa, da "okoljske informacije" pomenijo vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije ali informacije v kakšni koli drugi materialni obliki: a) o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in o medsebojnem vplivu teh elementov; b) o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju; c) o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, življenjskih razmerah ljudi, stanju kulturnih znamenitosti in objektov, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, dejavnosti ali ukrepi iz pododstavka b).

 

Kateri podatki štejejo za okoljske podatke, pa določa tudi 110. člen ZVO-1, in sicer so to zlasti podatki o: 1. stanju okolja in njegovih delov, 2. naravnih pojavih, 3. naravnih dobrinah (naravnem javnem dobru, naravnih vrednotah in biološki raznovrstnosti, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, ter naravnih virih), 4. emisijah, odpadkih in nevarnih snoveh, vključno z informacijami o obremenjevanju okolja, ki ga povzročajo, in okoljskih nesrečah, 5. dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami, 6. skupnih naložbah iz 140. člena tega zakona, 7. ekonomskih analizah in ocenah, uporabljenih pri sprejemanju ukrepov iz prejšnje točke, 8. zdravstvenem stanju, varnosti in življenjskih razmerah ljudi, vključno s podatki o onesnaženosti prehranjevalnih verig, ter stanju objektov kulturne dediščine, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo obremenjenost okolja, ali z njimi povezani dejavniki ali postopki in dejavnosti iz 4. točke tega odstavka, in 9. varnostnih ukrepih za preprečevanje večje nesreče, ki jih mora izvesti povzročitelj tveganja.

 

Iz omenjenih opredelitev okoljskih informacij izhaja, da med okoljske podatke sodijo vse informacije, ki kakor koli posegajo v okolje, to je tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja (3. člen ZVO-1). Izgradnja bloka 6 pomeni poseg v okolje in prostor tako v fizičnem smislu kakor tudi z vidika obremenitve okolja, zato ni nobenega dvoma, da vse informacije, ki se nanašajo na izgradnjo bloka 6, predstavljajo okoljske informacije. Gre namreč za nacionalni projekt, ki naj bi na energetskem področju nadomestil tehnološko zastarele in ekonomsko nerentabilne bloke, kar pomeni, da naj bi imel tako ekološki kakor tudi ekonomski učinek, zato podatkov o načinu financiranja in odločanju nadzornega sveta zavezanca v povezavi z izgradnjo bloka 6, ki so predmet presoje v konkretnem primeru, ni mogoče verodostojno obravnavati ločeno, od že dostopnih informacij. Takšnemu zaključku pritrjuje tudi zgoraj navedena »definicija okoljskih podatkov«, ki je v svoj okvir izrecno zajela tudi informacije »o analizah stroškov in koristi ter druge ekonomske analize in predpostavke, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju«. Slednje po oceni IP izhaja iz dejstva, da količina oziroma vrednost finančnih sredstev sovpliva na okoljske odločitve, saj se pri tovrstnih projektih, ki vplivajo na okolje, ob tem pa delujejo na trgu, vselej zastavlja vprašanje, ali ni zaradi želje po čim manjših stroških in čim večjem dobičku ogrožen ali zanemarjen tisti del projekta, ki mora ustrezati okoljevarstvenim zahtevam. Zato je za samo kredibilnost investicije pomembno, da so prosto dostopni vsi dokumenti kot celota, saj je le tako mogoče prikazati resnično dejansko stanje. K preglednosti dostopa do informacij so si skozi celotno obdobje izgradnje bloka 6 prizadevale tudi nevladne organizacije, ki so množično opozarjale na nepreglednost izvedene investicije, na vprašanje usklajenosti projekta s podnebnimi cilji in vplivov na okolje, srednjeročnimi in dolgoročnimi cilji zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, prav tako pa tudi na zdravstvena tveganja, ki jih projekt prinaša. Odgovore na navedena vprašanja pa brez »finančnih informacij« niti ni mogoče verodostojno obravnavati. Zato je pri tovrstnih vprašanjih po oceni IP ključno, da so informacije odprte, pregledne in celostno dostopne, saj le informirana javnost lahko zaupa v odločitve, ki posegajo v življenje in zdravje ljudi. Po mnenju IP gre torej glede na vsebino zahtevane informacije nedvomno za takšne vrste okoljskih podatkov, ki jih je zakonodajalec želel vključiti v izjemo od izjem. Energetski in okoljski projekti posamezne države so izrednega pomena ne samo za ljudi, ki v njej živijo, temveč globalno za cel svet. Prav zato so okoljske informacije, kamor je nedvomno mogoče uvrstiti tudi način financiranja izgradnje TEŠ 6, v skladu z Aarhuško konvencijo in Direktivo 2003/4/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o dostopu do informacij o okolju, podvržene še večji preglednosti.

 

IP zato poudarja, da je interes javnosti zagotovo podan za razkritje sprejetih odločitev v povezavi s podajo soglasja k izdaji starševske garancije in dokapitalizacije TEŠ v povezavi z izgradnjo bloka 6, saj lahko te informacije šele kot celota podajo celostni pogled nad obravnavano zadevo in je na ta način tudi omogočen nadzor javnosti. Transparentnost teh podatkov po mnenju IP pripomore zlasti k večji odgovornosti države do državljanov Slovenije in do gospodarnega ravnanja z državnim premoženjem, kakor tudi z vidika odnosa države do zagotovitve varnega in zdravega okolja vsem državljanom. Problematika s tega področja se tako ne dotika le prosilke, pač pa širše javnosti, vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so interesno, poklicno, poslovno ali kakorkoli drugače povezani z obravnavano problematiko.

 

Glede na navedeno IP zaključuje, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, zato je v konkretnem primeru dostop javnosti do informacij, opredeljenih v izreku, dopusten in interes javnosti izražen ter nikakor ne more pomeniti preobsežnega in nesorazmernega posega v poslovno skrivnost zavezanca.

 

Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je IP v nadaljevanju po uradni dolžnosti preizkusil, ali so glede zahtevanih dokumentov podane kakšne izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da so v dokumentih vsebovani osebni podatki posameznikov (fizičnih oseb), za katere je IP nadalje ugotavljal, ali obstaja zakonska podlaga, ki bi dovoljevala njihovo razkritje po ZDIJZ.

 

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

IP ugotavlja, da dokument vsebuje osebne podatke poslovodnih oseb gospodarskih družb in članov nadzornega sveta zavezanca, katerih vpis v javni register je obvezen. Identifikacijski podatki oseb, pooblaščenih za zastopanje  in nadzor subjektov, se namreč vpisujejo v sodni register ravno z namenom, da lahko vsakdo, ki posluje s subjektom, preveri, ali tega res zastopa upravičena oseba in kdo so člani nadzornega sveta določenega gospodarskega subjekta. Ker podpis izkazuje, kdo je v imenu subjekta storil določeno dejanje, je tudi podpis sestavni del identifikacijskih podatkov in zato ni varovan. Navedeni podatki zato ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj za njihovo javno objavo obstaja zakonska podlaga. Vsebuje pa dokument tudi ime in priimek osebe, ki je pisala zapisnik, IP pa za razkritje njenih osebnih podatkov ni našel ustrezne pravne podlage, saj podatek o tem, kdo je zaposlen v določeni družbi v zasebnem sektorju in hkrati ni vpisan v javni register, praviloma ni javen.

 

Iz obrazložitve izhaja, da je zavezanec na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilke delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odgovor zavezanca odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem mora zavezanec prekriti osebne podatke, navedene v 1. točki izreka te odločbe, pa je IP pritožbo prosilke, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

 


[1] Povzeto po Revizijskem poročilu »Obvladovanje denarnih tokov skupine HSE zaradi investicije v blok 6«, št. 321-1/2014/55, Računsko sodišče, september 2015

[2] Predlog (sprejet 3.10.2013 na 27. redni seji Vlade RS) EVA 2013-1711-0053

[3] Glej članek Razkrivamo: to je končna cena projekta Teš 6, 1. 8. 2018, https://siol.net/posel-danes/novice/razkrivamo-to-je-koncna-cena-projekta-tes-6-474092

[4] Glej drugi odst. 1. člena ZPODPTEŠ

[5] http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K76F06BAE995E32E1C1257C76003B44DA?openDocument&appSource=ECF6927E6B4EF33BC125715500475467 – Povzetek revizijskega poročila Računskega sodišča z dne 15.9.2015

[6] Povzeto po članku: Končno poročilo o Teš 6: politično najbolj odgovorni Pahor, Križanič in Lahovnik, Dnevnik, 28. 3. 2018, dostopen na povezavi: https://www.dnevnik.si/1042816551 in članku Poročilo o Teš 6 sprejeto: med odgovornimi tudi Pahor, Križanič in Lahovnik, MMC RtvSlo, dostopno na: https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/porocilo-o-tesu-6-sprejeto-med-odgovornimi-tudi-pahor-krizanic-in-lahovnik/449714