Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 08.05.2018
Naslov: prosilka - Državno odvetništvo
Številka: 090-61/2018
Kategorija: Ničnost
Status: Odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

 

Prosilka je z zahtevo z dne 19. 7. 2017 od organa zahtevala fotokopijo meddržavne tožbe Republike Slovenije zoper Republiko Hrvaško zaradi plačila pravičnega denarnega zadoščenja oz. odškodnine v višini 360 milijonov evrov, vloženo na Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). V fazi ponovljenega postopka je prosilka na organ poslala dopis, v katerem je navajala, da obvešča organ, da se primarno želi seznaniti le s specifičnimi informacijami iz zahtevanega dokumenta, in sicer z informacijami v zvezi s terjatvami, ki jih ima Ljubljanska banka d.d. Ljubljana do različnih pravnih oseb s sedežem na ozemlju Republike Hrvaške, in glede katerih je bilo v Republiki Hrvaški odprtih 26 sodnih postopkov.  Organ je to njeno zoženo zahtevo obravnaval kot novo in jo zavrnil s sklicevanjem na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker je ocenil, da te informacije predstavljajo podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varovanja poslovne skrivnosti oziroma bančne tajnosti  Ljubljanske banke d.d. Ljubljana, ki jo je organ kot stransko udeleženko povabil v postopek. IP je prosilkini pritožbi ugodil in odločbo izrekel za nično skladno z določbo 249. člena ZUP v zvezi z določbo 4. točke 279. člena ZUP, ker je menil, da prosilkine zožene zahteve ni mogoče šteti za novo zahtevo, ampak za zoženje zahteve z dne 19. 7. 2017, o kateri pa je IP že odločil z odločbo št. 090-9/2018/7 z dne 25. 4. 2018.
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-61/2018/2
Datum: 8. 5. 2018

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….(v nadaljevanju prosilka), z dne 20. 3. 2018, ki jo zastopa odvetniška pisarna Jadek & Pensa, d. n. o. – o. p. iz Ljubljane, zoper odločbo Republike Slovenije, Državnega odvetništva, Šubičeva 2, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DP-2 GSDP - 26/2017-20 z dne 1. 3. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 


O D L O Č B O:

 

1.    Pritožbi prosilke z dne 20. 3. 2018 se ugodi in se odločba Republike Slovenije, Državnega odvetništva, št. DP-2 GSDP - 26/2017-20 z dne 1. 3. 2018 izreče za nično.

 

2.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 


OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilka je z zahtevo z dne 19. 7. 2017 od organa zahtevala fotokopijo meddržavne tožbe Republike Slovenije zoper Republiko Hrvaško zaradi plačila pravičnega denarnega zadoščenja oz. odškodnine v višini 360 milijonov evrov, vloženo na Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). 

 

Organ je z odločbo, št. DP-2 GSDP-26/2017-4 z dne 21. 8. 2017 zahtevo prosilke v celoti zavrnil zaradi obstoja izjeme od prostega dostopa po 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Zoper to odločbo organa je prosilka dne 8. 9. 2017 vložila pritožbo. IP je z odločbo, št. 090-201/2017/4 z dne 6. 11. 2017 iz razloga napačne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja tej pritožbi ugodil in odpravil citirano odločbo organa z dne 21. 8. 2017 ter zadevo vrnil organu v ponovni postopek, z navodilom, da mora organ v ponovljenem postopku ugotoviti, kakšna konkretna škoda bi z razkritjem tožbe nastala za izvedbo postopka, ki ga vodi ESČP. 

 

V fazi ponovljenega postopka je prosilka dne 15. 12. 2017 na organ poslala dopis z dne 14. 12. 2018, z naslovom »Dopolnitev zahteve/pojasnilo«, v katerem je navajala, da obvešča organ, da se primarno želi seznaniti le s specifičnimi informacijami iz zahtevanega dokumenta, in sicer z informacijami v zvezi s terjatvami, ki jih ima Ljubljanska banka d.d. Ljubljana do različnih pravnih oseb s sedežem na ozemlju Republike Hrvaške, in glede katerih je bilo v Republiki Hrvaški odprtih 26 sodnih postopkov. Pojasnila je,da te podatke potrebuje zaradi odprtih sodnih oziroma izvršilnih postopkov, v katerih nastopa kot upnica, njihovo razkritje pa ne bi škodovalo postopku pred ESČP.

 

V ponovljenem postopku je organ izdal odločbo št. DP-2 GSDP- 26/2017-12 z dne 19. 12. 2017 in kljub prosilkinem dopisu z dne 14. 12. 2017 odločal o dostopu do zahtevanega dokumenta kot celote in ponovno zavrnil njeno zahtevo na podlagi izjeme po 8. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. 

 

Prosilka je dne 5. 1. 2018 zoper odločbo organa št. DP-2 GSDP- 26/2017-12 z dne 19. 12. 2017 pri organu vložila pritožbo z dne 4. 1. 2108. Po opravljenem predhodnem preizkusu pritožbe, jo je organ, skupaj s prilogami, odstopil v reševanje IP z dopisom, št. DP-2 GSDP-26/2017-16 z dne 15. 1. 2018. V njem je navajal tudi, da bo prosilkino dopolnitev zahteve/pojasnilo z dne 14. 12. 2017, obravnaval kot novo zahtevo po ZDIJZ, saj je povezana z varstvom pravic in pravnih koristi Ljubljanske banke d.d., Ljubljana. 

 

IP je z odločbo št. 090-9/2018/7 z dne 25. 4. 2018 ugodil prosilkini pritožbi z dne 4. 1. 2018 in odpravil odločbo organa št. DP-2 GSDP – 26/2017 -12 z dne 19. 12. 2017 ter s 1. točko izreka odločil, da mora organ prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih informacij iz meddržavne tožbe Republike Slovenije zoper Republiko Hrvaško zaradi plačila pravičnega denarnega zadoščenja oz. odškodnine v višini 360 milijonov evrov, vloženo na Evropsko sodišče za človekove pravice: 32. točko meddržavne tožbe, skupaj z opombami št. 19, 20 in 21 ter Anekse iz seznama aneksov (ki je pripet meddržavni tožbi) št. : 1-12, 21-28, 35-43, 50-59, 66-69, 70-72, 73-77, 78-83, 84-89, 90-95, 96-103, 104-111, 112-115, 116-118, 119-123, 124-134, 135-141, 142-148, 149-156, 157-161, 162-166, 167-171, 172-179, 180-188, 189-201, 202-211 in 257. Te informacije ustrezajo prosilkini zoženi zahtevi iz dopisa z dne 14. 12. 2017. IP je takšno odločitev sprejel, ker je štel, da je prosilka, upoštevaje 133. člen ZUP, z dopisom z dne 14. 12. 2017 zožila svojo primarno zahtevo z dne 19. 7. 2017 in iz predmetne tožbe zahtevala le informacije v zvezi s terjatvami, ki jih ima Ljubljanska banka d.d. Ljubljana do različnih pravnih oseb s sedežem na ozemlju Republike Hrvaške, in glede katerih je bilo v Republiki Hrvaški odprtih 26 sodnih postopkov. Ker je IP odločil, da so zahtevane informacije prosto dostopne javnosti, je organu je naložil, da mora navedene informacije prosilki posredovati. V preostalem delu je IP odločbo organa št. DP-2 GSDP- 26/2017-12 z dne 19. 12. 2017, izrekel za nično na podlagi 249. člena ZUP v skladu s 4. točko 279. člena ZUP, ki določa da se za nično izreče odločba, ki jo je organ izdal brez zahteve stranke (128. člen ZUP), pa stranka pozneje, ni izrecno ali molče v to privolila. 

 

Organ je ob upoštevanju navedb v svojem dopisu z dne 15. 1. 2018 prosilkino zoženo zahtevo po seznanitvi s specifičnimi informacijami iz zahtevanega dokumenta, in sicer z informacijami v zvezi s terjatvami, ki jih ima Ljubljanska banka d.d. Ljubljana do različnih pravnih oseb s sedežem na ozemlju Republike Hrvaške, in glede katerih je bilo v Republiki Hrvaški odprtih 26 sodnih postopkov, obravnaval kot novo zahtevo po ZDIJZ in o njej odločil z odločbo, št. DP-2 GSDP - 26/2017-20 z dne 1. 3. 2018, ki je izpodbijana v tem pritožbenem postopku. Organ je s to odločbo zahtevo do teh informacij zavrnil s sklicevanjem na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker je ocenil, da te informacije predstavljajo podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varovanja poslovne skrivnosti oziroma bančne tajnosti  Ljubljanske banke d.d. Ljubljana, ki jo je organ kot stransko udeleženko povabil v postopek. 

 

Zoper citirano odločbo organa z dne 1. 3. 2018 je prosilka vložila pritožbo z dne 20. 3. 2018 iz razloga nepolne in napačne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev pravil postopka in predlagala, da IP izpodbijano odločbo odpravi oziroma jo izreče za nično. V njej je navajala, da je organ njen dopis z dne 14. 12. 2018 z naslovom »Dopolnitev zahteve/pojasnilo« zmotno upošteval kot novo zahtevo po ZDIJZ. Iz njena besedila jasno izhaja, da je šlo le za dopolnitev vloge, da bi organ lažje presojal možnost delnega dostopa. To pojasnilo pa bi moral organ upoštevati že pri odločanju v ponovnem postopku, ko je izdal odločbo št. DP-2 GSDP- 26/2017-12 z dne 19. 12. 2017. Če pa je organ takšno zahtevo štel kot novo, bi jo moral pri predhodnem preizkusu zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj je o isti upravni zadevi takrat že vodil upravni postopek, ki je bil v času vložitve prosilkinega dopisa z dne 14. 12. 2018 v fazi ponovnega odločanja pri organu. Dalje še navaja, da je podan tudi ničnostni razlog po 4. točki 279. člena ZUP, saj je organ izpodbijano odločbo izdal brez zahteve stranke glede na to, da pojasnila z dne 14. 12. 2018  ni mogoče šteti za novo vlogo za začetek postopka. Na koncu je še navedel, da je izpodbijana odločba tudi materialnopravno napačna, organ pa v ponovljenem postopku navaja nove razloge za zavrnitev zahteve. Iz vabila k udeležbi, ki ga je organ poslal Ljubljanski banki d.d. Ljubljana, jasno izhaja, da je prejudiciral odločitev in sugeriral stranski udeleženki, naj se opredeli do izjeme poslovne skrivnosti. Ta pa, glede na to, da so bili njeni podatki razkriti pred ESČP, ni imela razloga, da jih označi kot poslovno skrivnost. 

 

IP je pritožbo prosilke, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. 

 

K 1. točki izreka: 

 

Pritožba je utemeljena.

 

V obravnavani zadevi se je IP moral najprej opredeliti do vprašanja ali je prosilkin dopis z dne 14. 12. 2018 z naslovom »Dopolnitev zahteve/pojasnilo«, v katerem je navajala, da obvešča organ, da se primarno želi seznaniti le s specifičnimi informacijami iz zahtevanega dokumenta, in sicer z informacijami v zvezi s terjatvami, ki jih ima Ljubljanska banka d.d. Ljubljana do različnih pravnih oseb s sedežem na ozemlju Republike Hrvaške, in glede katerih je bilo v Republiki Hrvaški odprtih 26 sodnih postopkov, mogoče šteti za novo zahtevo po ZDIJZ. 

 

Ker se je IP do tega vprašanja že opredelil v svoji odločbi št. 090-9/2018/7 z dne 25. 4. 2018 se za potrebe tega postopka v celoti sklicuje na svoje razloge iz citirane odločbe in torej šteje, da je prosilka s predmetnim dopisom z dne 14. 12. 2017, zožila svojo primarno zahtevo z dne 19. 7. 2017 in iz predmetne tožbe zahtevala le informacije v zvezi s terjatvami, ki jih ima Ljubljanska banka d.d. Ljubljana do različnih pravnih oseb s sedežem na ozemlju Republike Hrvaške, in glede katerih je bilo v Republiki Hrvaški odprtih 26 sodnih postopkov. 

 

Podlago za takšno ravnanje prosilki daje prvi odstavek 133. člena ZUP, ki se na podlagi drugega odstavka 15. člena ZDIJZ v postopkih po ZDIJZ subsidiarno uporablja za vprašanja postopka s pisno zahtevo in določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje.

 

Glede na navedeno IP zaključuje, da prosilkinega dopisa z dne 14. 12. 2018 z naslovom »Dopolnitev zahteve/pojasnilo«, ni mogoče šteti kot nove zahteve po ZDIJZ, saj je bila z njim »le« zožena prosilkina prvotna zahteva z dne 19. 7. 2011. IP pa je z odločbo št. 090-9/2018/7 z dne 25. 4. 2018 odločal v obsegu te zožene zahteve in zaključil, da so zahtevane informacije prosto dostopne javnosti, ker ne obstajalo izjeme od prostega dostopa iz 5.a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

V 128. členu ZUP je določeno, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Prosilec namreč zahteva dostop do informacije javnega značaja s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, lahko pa tudi z neformalno zahtevo (12. člen ZDIJZ), vloži jo pri organu, za katerega meni, da z informacijo razpolaga (prvi odstavek 16. člena ZDIJZ), v zahtevi mora opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti in na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (drugi odstavek 17. člena ZDIJZ), organ pa zahtevo, če ta tudi po pozivu organa ni ustrezno dopolnjena, zavrže (19. člen ZDIJZ). V 15. členu ZDIJZ določa, da o pisni zahtevi za dostop do informacije javnega značaja odločajo organi v postopku, ki ga določa ta zakon, za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Če organ zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek (prvi odstavek 22. člena ZDIJZ), če pa zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo (drugi odstavek 22. člena ZDIJZ). 

 

Ker se postopek za dostop do informacij javnega značaja torej lahko vodi zgolj na zahtevo prosilca, v konkretnem primeru pa je bilo ugotovljeno, da prosilkinega dopisa z dne 14. 12. 2018 ni mogoče šteti kot nove zahteve po ZDIJZ, je organ odločbo št. DP-2 GSDP - 26/2017-20 z dne 1. 3. 2018 izdal brez zahteve stranke.

 

Ker se skladno z določbo 4. točke 279. člena ZUP za nično izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila, je izpodbijana odločba organa DP-2 GSDP - 26/2017-20 z dne 1. 3. 2018, nična. S tem so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na ničnost izpodbijane odločbe, utemeljene. 

 

Ker je IP izpodbijano odločbo izrekel za nično, se ni spuščal v materialno pravno pravilnost odločitve organa v izpodbijani odločbi in posledično tudi ni presojal pritožbenih ugovor, ki so na to nanašali.

 

Glede na navedeno je IP izpodbijano odločbo izrekel za nično v skladu z 249. členom ZUP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

K 2. točki izreka: 

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. 

 


Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

 

Postopek vodila: 
Maja Wondra, univ. dipl. prav., 
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka