Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 19.02.2009
Naslov: Prosilka - Državni izpitni center
Številka: 021-165/2008/5
Kategorija: Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Odobreno


Številka: 021-165/2008/5
Datum: 19.02.09

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/2007, 65/2008; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Državnega izpitnega centra, Ob železnici 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), številka 0952-3-477/2008, z dne 9. 12. 2008, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke se ugodi,  izpodbijana odločba št. 0952-3-477/2008, z dne 9. 12. 2008 se odpravi.

2. Organ je dolžan v roku 15 dni od prejema te odločbe prosilki posredovati fotokopijo naslednjih dokumentov:

-    izvedensko mnenje z dne 3. 10. 2008 za kandidata(-ko) šifra 501240 pri predmetu matematika, iz katerega je razvidno osebno ime (ime in priimek) izvedenca, ki ga je pripravil, pri čemer se prekrije ostali del dokumenta, celotno vsebino izvedeniškega mnenja od vključno pete vrstice (kot prva vrstica se šteje naslov – izvedensko mnenje) do datuma izdaje mnenja, razen naslova dokumenta, imena in priimka izvedenca, datuma izdaje mnenja, predmeta in šifre kandida(-ke);
-    zaslonsko sliko, ki se izpiše, če organ v računalniško bazo organa »IIS2: 2008 Matura 082 (jesenski rok)«, meni »sodelavci«, okno »podatki o sodelavcih«, zavihek »pregled«, v filter – iskalnik vnese šifro ocenjevalca, ki je na jesenskem izpitnem roku mature 2008 pri predmetu matematika ocenjeval izpitno polo prosilke, iz katere je razvidno osebno ime ocenjevalca, pri čemer se na izpisu prekrije šifra in EMŠO ocenjevalca.

3. V postopku reševanja pritožbe stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:

Prosilka oziroma prosilkina pooblaščenka, odvetnica Jasna Zakonjšek, je dne 24. 11. 2008 po pooblastilu prosilke na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala, da ji organ posreduje fotokopije naslednjih dokumentov:
-    ime in priimek ocenjevalca, ki je ocenjeval izpitno polo …. pri rednem ocenjevanju pri izpitu iz maturitetnega predmeta matematika v jesenskem izpitnem roku splošne mature 2008 na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana (v nadaljevanju ocenjevalec),
-    oceno ocenjevalca,
-    dokazilo, da ocenjevalec pozna problem diskalkulije,
-    posebna navodila za ocenjevanje pisnega izpita …. iz maturitetnega predmeta matematika, ki jih je prejel ocenjevalec,
-    navodila za ocenjevanje izpitne pole iz predmeta matematike,
-    ime in priimek izvedenca za predmet matematika, ki je pregledal naloge in podal pisno mnenje o pravilnosti ocene oziroma svojo oceno izpitne pole …. in na katerega mnenje se sklicuje obrazložitev odločbe Državne komisije za splošno maturo z dne 13. 11. 2008, št. 0925-3/2008-VP082-64 (v nadaljevanju izvedenec),
-    dokazilo, da izvedenec pozna problem diskalkulije,
-    izvedensko mnenje izvedenca za predmet matematika, na katerega se sklicuje obrazložitev odločbe Državne komisije za splošno maturo z dne 13. 11. 2008, št. 0925-3/2008-VP082-64.

Organ je prosilki izdal odločbo št. 0952-3-477/2008 z dne 9. 12. 2008, s katero je zahtevo prosilke delno zavrnil z obrazložitvijo, da ji ne more  posredovati:

-    imena in priimka izvedenca za predmet matematika, ki je pregledal naloge prosilke in podal
pisno mnenje o pravilnosti ocene, na katerega mnenje se sklicuje obrazložitev sklepa DK SM,
št. 0925-3/2008-VP082-64, z dne 13. 11. 2008,
-    imena in priimka ocenjevalca, ki je ocenjeval izpitno polo pisnega izpita prosilke na
jesenskem izpitnem roku 2008.

Organ v odločbi navaja, da se zahteva prosilke se v obeh primerih nanaša na varovan osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Gre za podatek, ki po tretjem odstavku 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: ZDIJZ), pomeni izjemo od informacije javnega značaja. Ime in priimek zunanjega ocenjevalca je tako kot ime in priimek izvedenca osebni podatek, torej podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika. Določljiva fizična oseba pa je tista, ki se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo imena in priimka in funkcije zunanjega ocenjevalca (oziroma izvedenca) za matematiko. Zahteva prosilke se tako nanaša na varovan osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Gre za podatek, ki po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ pomeni izjemo od informacije javnega značaja.

Organ v odločbi pojasnjuje, da izvedence izmed članov državnih predmetnih komisij, glavnih ocenjevalcev in zunanjih ocenjevalcev na podlagi 12. člena Zakona o maturi (Uradni list RS, št. 1/07, v nadaljevanju ZMat) imenuje Državna komisija za splošno maturo (v nadaljevanju DK SM). Zunanje ocenjevalce za splošno maturo na podlagi 18. člena ZMat izbere Državni izpitni center (v nadaljevanju RIC) in z njimi sklepa pogodbe o pravicah in obveznostih. Pogoji za ocenjevalce pri splošni maturi so določeni v 33. členu ZMat. V poglavju »Zbiranje in varstvo osebnih podatkov« ZMat določa, da RIC med drugim vodi evidenci članov državnih predmetnih komisij in zunanjih ocenjevalcev ter v nadaljevanju v 56. členu tudi določa način uporabe teh evidenc. Osebne podatke iz evidenc zbira, obdeluje, shranjuje in posreduje RIC ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom za izvedbo in analizo mature ter izvedbo vpisa v višje in visoko šolstvo. Osebne podatke članov državnih predmetnih komisij in zunanjih ocenjevalcev je RIC v skladu s sklenjeno podjemno pogodbo, dolžan varovati v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov in jih lahko na podlagi ZMat posreduje le navedenim institucijam.

Prosilka je dne 16. 12. 2008 vložila pritožbo zoper odločbo organa številka 0952-3-477/2008, z dne 9. 12. 2008, ki jo je organ dne 24. 12. 2008 na podlagi 245. člena ZUP odstopil v obravnavo Pooblaščencu.

Prosilka se pritožuje na del odločbe, v katerem se organ, po mnenju prosilke, neutemeljeno sklicuje na tretji odstavek 6. člena ZDIJZ in ji je zavrnil dostop do: imena in priimka izvedenca za predmet matematika, ki je pregledal naloge in podal pisno mnenje o pravilnosti ocene ter imena in priimka ocenjevalca, ki je ocenjeval izpitno polo pisnega izpita na jesenskem izpitnem roku 2008.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 14. 1. 2009, v prisotnosti Mateje Erjavec Lovšin, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.

Organ je dne 22. 1. 2009 Pooblaščencu poslal še dodatna pojasnila glede svoje odločbe številka 0952-3-477/2008, z dne 9. 12. 2008. Organ dodatno pojasnjuje, da ima splošna matura dve funkciji, pomeni zaključek srednješolskega izobraževanja in je hkrati pogoj za vpis na univerzitetni študij. Ravno zaradi dvojne vloge splošne mature je potrebno zagotoviti, da vsi kandidati opravljajo splošno maturo pod enakimi pogoji. Ta cilj, ki je posredno določen v obeh navedenih zakonih, omogoča kandidatom opravljanje splošne mature pod enakimi pogoji in jim zagotavlja enake pravice pri vpisu na posamezne fakultete. DK SM meni, da bi razkritje osebnih podatkov zunanjih ocenjevalcev in izvedencev, ki ocenjujejo izpitne pole posameznega kandidata, ogrozilo navedeni cilj zakona ter da kandidatom ne bi bilo več mogoče zagotoviti opravljanja splošne mature pod enakimi pogoji, saj je anonimnost tako zunanjih ocenjevalcev in izvedencev kakor tudi samih kandidatov eden izmed načinov zagotavljanja opravljanja splošne mature pod enakimi pogoji za vse kandidate. Kandidati maturitetne izpite opravljajo pod izpitno šifro, kar jim zagotavlja anonimnost pred ocenjevalci, ki pri ocenjevanju niso obremenjeni z osebnim odnosom do posameznega kandidata. Tudi zunanji ocenjevalci maturitetne izpite ocenjujejo pod določeno šifro, kar prav tako omogoča njihovo anonimnost v konkretnem primeru in onemogoča izvajanje kakršnih koli pritiskov nanje pred objavo rezultatov splošne mature in po njej ter v postopkih ugovorov zoper maturitetno oceno. Zunanji ocenjevalci so namreč srednješolski učitelji, ki kandidate učijo in pripravljajo na opravljanje splošne mature. Ne glede na centralizacijo izvajanja same splošne mature je Slovenija majhna država, zaradi česar obstaja velika verjetnost poznanstev med kandidati, njihovimi starši, sorodniki, zunanjimi ocenjevalci in izvedenci maturitetnih izpitov. Glede na navedeno bi po mnenju DK SM ob razkritju osebnih podatkov zunanjih ocenjevalcev in izvedencev obstajala še večja možnost vplivanja ter izvajanja pritiska na posamezne zunanje ocenjevalce maturitetnih izpitov. Zunanje ocenjevalce pri splošni maturi na podlagi 33. člena ZMat izbere RIC. Ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev se zunanji ocenjevalci vsako leto izobražujejo, kar je tudi pogoj za ocenjevanje na posameznem izpitnem roku. Ocenjevanje je opravilo strokovne narave, saj ocenjevalci delo opravljajo v skladu z Navodili za ocenjevanje, ki jih pripravijo državne predmetne komisije. Škoda, ki bi nastala z razkritjem osebnih podatkov zunanjih ocenjevalcev in posledično tudi z razkritjem šifer posameznega ocenjevalca, pod katero posamezni ocenjevalec ocenjuje maturitetne izpite konkretnih kandidatov, je v tem, da bi razkritje navedenih informacij ogrozilo samo tajnost mature. Zaradi navedenega Pravilnik o varovanju izpitne tajnosti pri maturi določa, da je tajen »razpored zunanjih ocenjevalcev«. RIC zunanjim ocenjevalcem sedaj dodeli šifro ob sklenitvi pogodbe o sodelovanju pri zunanjem ocenjevanju, dodeljena šifra za celotno obdobje sodelovanja zunanjega ocenjevalca pri izvajanju splošne mature ostane nespremenjena. Anonimnost zunanjih ocenjevalcev in njihova neodvisnost namreč ravno zaradi neobjave njihovih osebnih podatkov in šifer nista ogroženi.

Organ poudarja, da je ocenjevanje znanja opravilo strokovne narave. Zunanji ocenjevalci ne odločajo o pravicah ali pravnih koristih posameznika in zato tudi pravni interes posameznika, da izve, kdo konkretno je ocenjeval njegov maturitetni izpit, ne more biti večji od cilja splošne mature, da se vsem kandidatom s pomočjo tajnosti in anonimnosti izvedbe splošne mature, tako na strani kandidatov, kot tudi na strani zunanjih ocenjevalcev, zagotovijo enake pravice pri opravljanju splošne mature.

Organ se s sklenitvijo pogodbe z zunanjim ocenjevalcem zaveže, da bo njegove osebne podatke hranil v skladu z ZVOP-1. V primeru kršitve navedene določbe v pogodbi z zunanjim ocenjevalcem in objave osebnih podatkov zunanjih ocenjevalcev obstaja bojazen, da zunanji ocenjevalci zaradi možnosti izvajanja pritiska nad njimi s strani potencialnih kandidatov ne bodo več hoteli sodelovati pri ocenjevanju izpitov splošne mature. Ne glede na navedeno pa bi RIC z objavo osebnih podatkov, ki bi pomenila kršitev sklenjene pogodbe z zunanjim ocenjevalcem, tvegal tudi vložitev tožbe zoper RIC s strani zunanjega ocenjevalca zaradi kršitev njegovih osebnih pravic.

Organ navaja, da na podlagi vsega navedenega meni, da bi razkritje osebnih podatkov zunanjih ocenjevalcev in izvedencev ogrozilo temeljna načela in cilje splošne mature, to je tajnost in anonimnost centraliziranega izvajanja splošne mature, prav nič pa ne bi pripomoglo k reševanju posameznih ugovorov zoper maturitetno oceno. Javni interes, da ostanejo osebni podatki zunanjih ocenjevalcev in izvedencev tajni, je bistveno pomembnejši od interesa posameznih kandidatov, da se osebni podatki zunanjih ocenjevalcev in izvedencev, ki so ocenjevali njihove maturitetne izpite, javno razkrijejo. Škoda, ki bi nastala z razkritjem osebnih podatkov zunanjih ocenjevalcev in izvedencev za samo izvedbo splošne mature, vsekakor presega interes posameznika, da izve, kdo konkretno je ocenjeval njegovo izpitno polo.

Pritožba je utemeljena.

1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pooblaščenec opozarja, da se pritožba prosilke nanaša le na ime in priimek ocenjevalca ter na ime in priimek izvedenca, zato se Pooblaščenec ni spuščal v presojo vsebinskega dela dokumentov, katerih del sta tudi zahtevani  informaciji, ki sta predmet pritožbe prosilke. Predmet odločanja Pooblaščenca je torej, ali ime in priimek ocenjevalca ter ime in priimek izvedenca, predstavljata prosto dostopno informacijo.

2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ

ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, kdo so zavezanci po ZDIJZ: ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi, da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava.

Pooblaščenec na podlagi podatkov v registru AJPES ugotavlja, da je organ pravna oseba javnega prava, in sicer javni zavod. Javni zavodi, predvsem njihova statusna vprašanja, so v pravnem redu RS urejena v Zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/1991 ter spremembe in dopolnitve; v nadaljevanju ZZ). V skladu s 1. členom ZZ so zavodi organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Organ torej spada med zavezance po ZDIJZ.

3. Splošno o informaciji javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.




3.1. Obstoj informacij javnega značaja

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:

1) Informacija mora izvirati iz delovnega področja organa:

Informacija mora biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).

Dejavnosti organa so tesno povezane z njegovo vlogo osrednje ustanove za zunanje preverjanje znanja v Sloveniji, saj med drugim pripravlja in skrbi za izvedbo mature in poklicne mature (splošno izobraževalni predmeti) in izpitov iz posameznih predmetov splošne mature, ki se upoštevajo pri izbiri kandidatov za vpis v visokošolske študijske programe (http://www.ric.si/ric/predstavitev/). ZMat v 18. členu med nalogami Državnega izpitnega centra, torej organa, določa, da izbere ocenjevalce za splošno maturo in z njimi sklepa pogodbe o pravicah in obveznostih pri ocenjevanju izpitnih pol ter imenuje glavne ocenjevalce in pomočnike glavnih ocenjevalcev. Na podlagi 4. člena ZMat je izdan še Pravilnik o načinu izvajanja mature za kandidate
s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 6/2006, 17/2006, 38/2007; v nadaljevanju Pravilnik), ki v 4. členu določa, da organ imenuje strokovnjake za posamezne skupine kandidatov s posebnimi potrebami, ki sodelujejo pri pripravi predloga prilagojenega načina opravljanja izpita, pri pripravi navodil za prilagojen način ocenjevanja znanja in pri usposabljanju članov državnih predmetnih komisij za maturo pri pripravi prilagojenega načina ocenjevanja znanja. Zahtevani informaciji, v skladu z navedenim, torej izvirata iz delovnega področja organa.

2) Organ mora z njo razpolagati:

Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je potrebno najprej ugotoviti, ali informacije, ki jih zahteva prosilka, ustrezajo navedenemu.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo,  je Pooblaščenec pri organu dne 14. 1. 2009, v prisotnosti ge. Mateje Erjavec Lovšin, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.  

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokumente, povezane z informacijami, ki jih je zahtevala prosilka.
 
Na in camera ogledu je organ Pooblaščencu izročil fotokopijo izvedeniškega mnenja z dne 3. 10. 2008 za predmet matematika, za kandidatko šifra 501240. Pooblaščenec je ugotovil, da šifra 501240 ustreza osebi, za katero je prosilka zahtevala izvedeniško mnenje. Organ je Pooblaščencu omogočil tudi vpogled v računalniško bazo »IIS2: 2008 Matura 082 (jesenski rok)«, meni »sodelavci«, kjer se odpre okno »podatki o sodelavcih«, pri čemer je organ v filter v zavihku »pregled« vnesel šifro ocenjevalca, nato pa so se prikazali podatki o ocenjevalcu. Pooblaščenec je prejel tudi »print screen« navedenega okna z osebnimi podatki ocenjevalca. Pooblaščenec je glede na navedeno ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga.

Pooblaščenec je na ogledu prejel še fotokopijo ocenjevalnega obrazca za predmet matematika na jesenskem roku mature 2008 za šifro kandidata 501240, iz katerega je razvidna šifra ocenjevalca izpita za navedenega kandidata.

Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera pojasnil pogoje in pravne podlage, kdo je lahko ocenjevalec. Pri tem je omenil 54., 55. in 56. člen ZMat. Pravilnik o varovanju izpitne tajnosti (Uradni list RS, št. 7/2008), ki je bil sprejet na podlagi 54. člena ZMat, v 3. členu določa vrste in stopnje tajnosti. Pravilnik določa, da je razpored zunanjih ocenjevalcev tajen. Cilj tajnosti so enaki pogoji za opravljanje mature za vse dijake, zato so tudi uvedene šifre dijakov in ocenjevalcev. Organ opozori na sklep Vrhovnega sodišča, iz katerega izhaja, da ocenjevanje ni upravna zadeva. Fotokopijo navedenega sklepa organ izroči Pooblaščencu.

Glede seznama ocenjevalcev organ pojasni, da v postopku ocenjevanja razporedijo izpitne pole med ocenjevalce – to je razpored, ki se hrani samo v elektronski obliki in je tajen, vendar tu ne gre za tajne podatke po Zakonu o tajnih podatkih. Namen tajnosti ni natančno določen, vendar pa organ pojasni, da je namen, da vsi dijaki pod enakimi pogoji opravljajo maturo in imajo kasneje vsi enake pravice tudi pri vpisu.

Glede izbire ocenjevalcev organ razloži, da v časopisu Delo objavi javni razpis, ki vsebuje pogoje, ki jih določa 33. člen ZMat. Z izbranimi ocenjevalci, ki jih izbere organ sam, sklene organ pogodbo o sodelovanju pri zunanjem ocenjevanju, ki se sklene za nedoločen čas. Ocenjevalci so pogodbeni partnerji organa in pri tem ne gre za javno pooblastilo. Organ iz proračuna pridobi sredstva za izvedbo tega projekta, s temi sredstvi plača ocenjevalce. Za izvedbo ocenjevanja sklene organ z ocenjevalci, s katerimi ima sklenjeno pogodbo o sodelovanju,  pogodbo o delu, ki se sklepa za vsak posamezni izpitni rok posebej.

V nadaljevanju organ pojasni še pravne podlage, ki urejajo podatke o izvedencih. Pri tem ne gre za izvedence po ZUP-u. V postopku ugovarjanja na oceno, kandidati podajo ugovor, o katerem odloča izvedenec, ki ga imenuje Državna komisija za splošno maturo. Podlaga za imenovanje je 12. člen ZMat. 82. člen Pravilnika o splošni maturi (Uradni list RS, št. 29/2008) pa določa, kdo je lahko izvedenec. Izvedenci so že sami ocenjevalci in sodelujejo pri moderaciji navodil za ocenjevanje in morajo sodelovati tudi pri samem ocenjevanju. Pri tem pa velja pravilo, da če je ista oseba že ocenjevala posameznika v rednem ocenjevanju, ne more biti v pritožbenem postopku tudi izvedenec. Kandidate s posebnimi potrebami ocenjujejo glavni ocenjevalci, ki podobne kandidate ocenjujejo že več let. Ocenjevalec lahko med ocenjevanjem prosi za pomoč člana komisije (organ imenuje posebno komisijo strokovnjakov, ki so specialisti za posamezne skupine kandidatov s posebnimi potrebami), če ima težave pri ocenjevanju konkretnega kandidata. Ne obstaja pa dolžnost izvedenca, da bi se v posameznem primeru moral posvetovati s članom komisije, o tem se odloči izvedenec sam v posameznem primeru. Pri tem pa organ pojasni, da v Sloveniji ne obstaja oseba, ki bi bila hkrati strokovnjak za diskalkulijo in hkrati tudi za matematiko, zato gre v konkretnem primeru za posameznika, ki je strokovnjak za matematiko in je poučen o diskalkuliji.

Organ pojasni, da bodo ocenjevalci v prihodnosti zelo izpostavljeni, če bodo njihovi osebni podatki razkriti. Ocenjevalci so srednješolski učitelji in so v stiku s kandidati. Poleg tega bi moral organ za vsak posamezni izpitni rok dodeljevati nove šifre ocenjevalcem, da bi v vsakem posameznem izpitnem roku zagotovil enake pogoje vsem dijakom, torej da nihče ne bi vedel, kateri ocenjevalec ocenjuje njegovo izpitno polo. Poleg tega se organ boji, da ocenjevalci tega dela v primeru razkritja njihovih osebnih podatkov ne bi želeli več opravljati - če njihova anonimnost ne bo več zagotovljena, bodo možni večji pritiski s strani kandidatov. Tudi v pogodbi, ki jo sklene organ z ocenjevalcem, je določeno, da bo organ varoval njihove osebne podatke. Določena stopnja javnosti je na področju splošne mature zagotovljena že z javno objavo imen in priimkov članov Državnih predmetnih komisij za posamezni predmet.  

3) Nahajati se mora v neki materializirani obliki:

Na podlagi navedenih dejstev Pooblaščenec ugotavlja, da je podan tudi 3. pogoj za obstoj informacije javnega značaja, torej da se informaciji nahajata v materializirani obliki.

4. Dostop

Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon.

Organ se v odločbi sklicuje na izjemo, določeno v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, iz vsebine odločbe organa pa izhaja, da se organ pravzaprav sklicuje na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

4.1. Varstvo osebnih podatkov kot izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in določila ZVOP-1

Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP in pritožbenih navedb prosilca, izvedel preizkus, ali gre v konkretnem primeru morebiti za katero od v 6. členu ZDIJZ določeno izjemo, zaradi česar bi bilo potrebno zavrniti dostop do zahtevanega dokumenta.

4.1.1. Splošno o 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ je v konkretnem primeru svojo zavrnilno odločbo oprl na navedeno izjemo, saj naj bi zahtevane informacije oziroma dokumenti predstavljali osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Pooblaščenec je zato moral preizkusiti, ali je pri zahtevanih dokumentih podana ta izjema od prosto dostopnih informacij javnega značaja.  

V skladu 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je ZVOP-1, čigar namen je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.

Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

4.1.2. Dopustnost razkritja osebnih podatkov

V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1.    ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2.    ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1.

Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani informaciji, ki sta predmet pritožbe prosilke in odločanja Pooblaščenca,  vsebujeta tudi osebne podatke, v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1, ki določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen:

•    izvedensko mnenje vsebuje ime in priimek izvedenca, ki ga je pripravil;
•    računalniška baza »IIS2: 2008 Matura 082 (jesenski rok)«, meni »sodelavci«, okno »podatki o sodelavcih«, zavihek »pregled« vsebuje ime in priimek (ter druge osebne podatke – EMŠO in šifro) ocenjevalca.

Pooblaščenec poudarja, da dokument, naveden v drugi alineji zgoraj – okno »podatki o sodelavcih«, zavihek »pregled«, vsebuje zraven imena in priimka ocenjevalca tudi druge osebne podatke, ki niso del zahteve in pritožbe prosilke, zato niso predmet presoje Pooblaščenca. Upoštevaje navedeno se Pooblaščenec do njih v tej odločbi ni opredelil.

ZVOP-1 v 9. členu ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spada tudi organ in med drugim določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo (med obdelavo spada tudi sporočanje javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. V konkretnem primeru je ta zakon ZDIJZ, natančneje njegov tretji odstavek 6. člena.

4.1.3. Dopustnost razkritja imena in priimka ocenjevalca in izvedenca v konkretnem primeru

V zvezi z dopustnostjo posredovanja imena in priimka ocenjevalca in izvedenca, Pooblaščenec ugotavlja, da gre za osebne podatke  oseb, ki sta sklenili pogodbo o sodelovanju na podlagi javnega razpisa z organom javnega sektorja, za konkretni maturitetni izpitni rok pa še posebno pogodbo o delu, kot je pojasnil organ na ogledu in camera.

Za opravljeno delo osebi prejmeta plačilo, pri čemer gre za porabo javnih sredstev, saj organ sredstva za plačilo ocenjevalcev prejme iz proračunskih sredstev – ocenjevalec in izvedenec torej za organ izvedeta storitev, ki je plačana iz državnega proračuna.

Iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se, ne glede na obstoj izjeme iz 3. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Podatek o neposrednem prejemniku javnih sredstev je neizogiben oziroma sestavni del podatka o porabi javnih sredstev. Ker mora biti javnosti dostopen podatek o neposrednem prejemniku sredstev, to pomeni, da mora biti prejemnik na nek način identificiran, v konkretnem primeru z osebnim imenom. Glede na navedeno je treba podatek o prejemniku javnih sredstev šteti kot javen podatek, katerega razkritje ni v nasprotju z varstvom osebnih podatkov. Plačilo ocenjevalca in izvedenca predstavlja torej porabo javnih sredstev, katerih poraba mora biti upravičena, transparentna in zakonita,  zato ime in priimek prejemnika teh sredstev predstavlja izjemo od izjem, določeno v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ne pa varovanega osebnega podatka v skladu z ZVOP-1.  

Kot dodaten in pomemben argument Pooblaščenec navaja, da so ocenjevalci in izvedenci izbrani na podlagi javnega razpisa in da, na podlagi pogodbe z organom, opravljajo javnopravne naloge, ki nedvomno spadajo med najpomembnejše naloge organa. Ocenjevalci namreč opravljajo eno izmed temeljnih funkcij organa, ki jih določa Zmat – ocenjevanje. Ocenjevalci so torej v izvajanju javnopravnih nalog izenačeni z javnimi uslužbenci – izbrani so na javnem razpisu, izpolnjevati morajo stroge, z zakonom določene pogoje, zaradi specifičnosti postopka mature, saj poteka le dvakrat letno, pa z organom sklenejo pogodbo o sodelovanju oz. pogodbo o delu in ne pogodbe o zaposlitvi. Glede na navedeno ima javnost pravico vedeti, kdo je opravil naloge, katerih izvajanje mora zagotavljati organ in ali osebe, ki so za organ opravile pomembne javnopravne naloge (ocenjevanje), izpolnjujejo pogoje, ki jih določa zakon. Te osebe namreč v delu, v katerem izvajajo ocenjevanje, opravljajo javno funkcijo. Načelo transparentnosti se namreč ne more raztezati samo na delo javnih uslužbencev, ampak na vsakogar, ki v imenu in za račun organa opravlja javnopravne naloge, ki spadajo v delovno področje organa.

Ob navedenem je potrebno opozoriti še, da sam ZDIJZ pomeni izvajanje pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki služi trem funkcijam: demokratični, nadzorni in gospodarski, pri čemer je v konkretni zadevi osrednjega pomena druga funkcija. Funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nad pravilnostjo dela javnih oblasti ter nad porabo javnega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Prav funkcija nadzora javnosti je značilnost temeljne človekove pravice dostopa do javnih informacij. Javnost imena in priimka ocenjevalcev, s katerimi organ sklene pogodbo o sodelovanju, pomeni pomemben premik k javnopravnemu delovanju, saj so lahko vsi ocenjevalci, ki so uvrščeni v evidenco ocenjevalcev, vključeni v postopek ocenjevanja za konkretni maturitetni rok. Zakritje osebnih imen ocenjevalcev bi onemogočilo nadzor nad izborom ocenjevalcev, ki so izbrani na javnem razpisu ter morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje.  Pooblaščenec zaradi navedenih razlogov zavrača navedbe organa v odločbi in dopisu z dne 22. 1. 2009, da gre za varovane osebne podatke v skladu z ZVOP-1.

Pooblaščenec obenem meni, da niso utemeljene navedbe organa, da bi razkritje imena in priimka konkretnega  ocenjevalca ogrozilo temeljna načela in cilje mature na splošno ter vplivalo na samo izvedbo mature in na možnost nepristranskega in anonimnega ocenjevanja. Pooblaščenec pri tem poudarja, da ne more priti do škodljivih posledic, ki jih navaja organ, saj informacija, o kateri odloča Pooblaščenec, ne razkriva tudi šifre ocenjevalca – organ namreč izrecno navaja, da bi do škodljivih posledic prišlo v primeru razkritja osebnega imena in šifre. Postopek nepristanskega ocenjevanja torej ni ogrožen, saj šifre konkretnega ocenjevalca izpitni kandidati, ki bodo ocenjeni v prihodnosti, še vedno ne  bodo poznali in konkretnega ocenjevalca, katerega ime in priimek bo razkrito, ne bodo mogli povezati s šifro tega ocenjevalca. Tako postopek nepristranskega in anonimnega ocenjevanja v prihodnje ne bo ogrožen. Ne more pa Pooblaščenec sprejeti stališča, da bi bili navedeni cilji, ki jih zasleduje ZMat, lahko ogroženi v konkretnem primeru, glede konkretnega postopka ocenjevanja. Navedeni postopek je namreč že zaključen, tako da škoda pri izvedbi tega, konkretnega postopka ocenjevanja ne more več nastati.

Pooblaščenec obenem poudarja, da navedbe organa glede osebne ogroženosti ocenjevalcev in morebitnega nadaljnjega nesodelovanja z organom, ne ustrezajo nobeni izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Bojazen organa, da se v prihodnosti morebiti na javni razpis za ocenjevanje ne bi prijavilo zadostno število oseb, pa nikakor ne more in ne sme biti razlog za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, ki jih zahteva prosilka.

Pooblaščenec kot protiutež navedbam organa glede bojazni, da se zaradi javnosti imena in priimka na razpise več ne bo prijavljalo zadostno število oseb, tudi navaja, da nekateri učitelji svojo funkcijo zunanjega ocenjevalca uporabljajo tudi kot referenco v svojem življenjepisu –
www2.arnes.si/~ssljskg2s/profesorji_skg.htm, ki je javno objavljen.

4.2. Druge izjeme od prostega dostopa

Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje ne obstajajo.

5. Sklepno

Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilke ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe. Organ je dolžan prosilki v pisni obliki posredovati: izvedensko mnenje z dne 3. 10. 2008 za kandidata(-ko) šifra 501240 pri predmetu matematika, iz katerega je razvidno osebno ime (ime in priimek) izvedenca, ki ga je pripravil, pri čemer organ prikrije celotno vsebino izvedeniškega mnenja od vključno pete vrstice (kot prva vrstica se šteje naslov – Izvedensko mnenje) do datuma izdaje mnenja, razen naslova dokumenta, imena in priimka izvedenca, datuma izdaje mnenja, predmeta in šifre kandida(-ke) ter zaslonsko sliko, ki se izpiše, če v računalniško bazo organa »IIS2: 2008 Matura 082 (jesenski rok)«, meni »sodelavci«, okno »podatki o sodelavcih«, zavihek »pregled«, v filter vnesemo šifro ocenjevalca, ki je na jesenskem izpitnem roku mature 2008 pri predmetu matematika ocenjeval izpitno polo prosilke, iz katere je razvidno osebno ime ocenjevalca,pri čemer organ prekrije šifro in EMŠO ocenjevalca, v roku 15 dni od prejema te odločbe.

Prekriti podatki niso predmet pritožbe prosilke, zato jih organ izbriše in prosilki posreduje zahtevano informacijo v skladu s 7. členom ZDIJZ, ki uvaja institut delnega dostopa.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Petra Lešnik, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca                              


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka