Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 14.12.2007
Naslov: Prosilka - Center za socialno delo Maribor
Številka: 021-117/2007
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


Številka: 021-117/2007/1                                               
Datum: 21. 12. 2007


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 105/06 – ZUS-1; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………. (v nadaljevanju prosilka), zoper molk Centra za socialno delo Maribor, Dvorakova ulica 5, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


                                                  O D L O Č B O:


Pritožba zaradi molka in zahteva prosilke se kot neutemeljeni zavrneta.


O b r a z l o ž i t e v:


Dne 3. 9. 2007 je prosilka pri organu vložila zahtevo za dostop do naslednjih informacij javnega značaja:
1.    kopije uradnih sklepov strokovnega tima organa, ki so navedeni v:
-    aneksu k rejniški pogodbi št. 56-393/2001-3/A, podpisanem dne 29. 6. 2005,
-    aneksu k rejniški pogodbi št. 56-621/96-3/10, podpisanem dne 13. 6. 2005,
-    aneksu k rejniški pogodbi št. 56-620/96-3/10, podpisanem dne 4. 8. 2006,
2.    kopije rejniške pogodbe, ki vsebuje III. člen z vsebino, ki jo je organ navedel v zadnjem odstavku svojega dopisa prosilki z dne 27. 8. 2007.

Organ je prosilki na zahtevo odgovoril z dopisom št. 56-620/96-3/10 z dne 13. 9. 2007, s katerim ji je posredoval fotokopiji rejniških pogodb za oba rejenca z dne 17. 6. 1998 ter izpisa rejniških pogodb, usklajenih z novim Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti, ravno tako za oba rejenca. Z istim dopisom je organ prosilki posredoval tudi fotokopijo zapisa strokovnega tima z dne 24. 6. 2005, ki je naveden v obeh aneksih k rejniški pogodbi z dne 29. 6. 2005. V nadaljevanju navedenega dopisa je organ navedel, da aneksa k rejniški pogodbi z dne 13. 6. 2005 nima v spisu. Organ je navedel še, da prosilki sklepa strokovnega tima v zvezi z aneksom k rejniški pogodbi z dne 4. 8. 2006 ne more posredovati, ker je dokumentacija, vodena v tej zadevi, zaradi sproženega upravnega spora odstopljena Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve oz. Upravnemu sodišču RS, Oddelek v Mariboru.

Dne 2. 10. 2007 je prosilka na organ naslovila dva dopisa, in sicer je v prvem dopisu opozorila organ, da mora skladno z 22. členom ZDIJZ izdati zavrnilno odločbo glede sklepov strokovnega tima, ki ji jih ni posredoval. Prosilka je pri tem opozorila organ, da navedba, da nečesa nima, preostalo pa je na Upravnem sodišču, organa ne odvezuje zakonitega ravnanja. V drugem dopisu je prosilka od organa skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZDIJZ zahtevala, da ji posreduje informacije, ki jih je zahtevala v zahtevi z dne 3. 9. 2007. Pri tem je prosilka pojasnila, da ji je organ z dopisom št. 56-620/96-3/10 z dne 13. 9. 2007 poslal osnovno rejniško pogodbo, ki je bila usklajena z novim zakonom 5. 11. 2003 in ki v III. členu ne navaja tega, na kar jo je organ opozarjal z dopisom št. 56-620/96-3/10 z dne 27. 8. 2007.

Dne 15. 10. 2007 je Pooblaščenec prejel dopis prosilke z naslovom »Pritožba zaradi onemogočanja uporabe informacije«, ki se je nanašal na zgoraj navedene dopise prosilke. Pooblaščenec je navedeni dopis obravnaval kot pritožbo zaradi molka organa v zadevi dostopa do informacije javnega značaja in je zato z dopisom št. 0900-168/2007/2 z dne 16. 10. 2007 pozval organ, da mu sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno.

Organ je Pooblaščencu odgovoril z dopisom št. 56-620/96-3/9 z dne 22. 10. 2007, v katerem je le-ta pojasnil, da je prosilki dne 13. 9. 2007 z dopisom št. 56-620/96-3/10 posredoval vse zahtevane informacije, razen zapisov strokovnih timov, ki so navedeni v:
-    aneksu k rejniški pogodbi št. 56-621/96-3/10, podpisanem dne 13. 6. 2005 in v
-    aneksu k rejniški pogodbi št. 56-620/96-3/10, podpisanem dne 4. 8. 2006.
V nadaljevanju dopisa je organ pojasnil, da sta bila navedena zapisa strokovnega tima v originalu odstopljena Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zaradi sproženega upravnega spora in da organ razpolaga le s fotokopijami zaprošenih dokumentov. Organ je navedel, da ni izdal delno zavrnilne odločbe, ker prosilki ni zavrnil dostopa do informacij javnega značaja, manjkajoči del zahtevanih informacij je namreč posredoval prosilki z dopisom z dne 22. 10. 2007.

Pooblaščenec je dne 25. 10. 2007 prejel elektronsko pošto prosilke, v kateri je navedla, da ji organ ni omogočil dostopa do zahtevanih informacij, niti ni izdal zavrnilne odločbe, ampak je v svojih dopisih le navedel obrazložitve, ki naj bi pojasnile, zakaj ji organ ne omogoči dostopa do zahtevanih informacij. V nadaljevanju je prosilka poudarila, da vztraja pri svojih zahtevah, ki izhajajo iz njenih dopisov z dne 2. 10. 2007.

Dne 26. 10. 2007 je Pooblaščenec na podlagi dopisa organa št. 56-620/96-3/9 z dne 22. 10. 2007 in elektronskega sporočila prosilke z dne 25. 10. 2007 poslal organu poziv št. 0900-168/2007/5, v katerem je ponovno pozval organ, da mu sporoči, zakaj ni pravočasno izdal odločbe v zvezi z zahtevo prosilke, ki jo je na organ naslovila dne 2. 10. 2007.

Pooblaščenec je dne 20. 11. 2007 prejel dopis organa št. 56-620/96-3/9 z dne 16. 11. 2007, v katerem je organ vztrajal, da je prosilki posredoval fotokopije vseh zahtevanih informacij. Organ je navedel še, da ni izdal delno zavrnilne odločbe, ker prosilki ni zavrnil dostopa do informacij javnega značaja, ampak ji je le-te posredoval v roku 20 delovnih dni.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 5. 12. 2007, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.  

Pritožba ni utemeljena.

Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006, v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, če pa z zahtevano informacijo ne razpolaga, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ.
 
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja  informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora  izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ. Ker se je organ skliceval na to, da je prosilki posredoval vse zahtevane dokumente, razen dokumenta, ki ne obstaja in ker zahteva prosilke izhaja iz domneve o obstoju določenih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku potrebno razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo oziroma, ali organ z njimi razpolaga.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Ker so se izjave prosilke in organa razlikovale, prosilka pa je vztrajala pri pritožbi zoper molk organa, je Pooblaščenec z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, dne 5. 12. 2007 pri organu, v prisotnosti ….. in …., ki pri organu opravljata naloge s področja rejništva, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
 
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

V okviru zgoraj omenjenega procesnega dejanja je Pooblaščenec v spis prevzel fotokopijo dopisa organa št. 56-620/96-3/10 z dne 13. 9. 2007 s prilogami in fotokopijo dopisa organa št. 56-620/96-3/9 z dne 22. 10. 2007 s prilogami.

Priloge dopisa št. 56-620/96-3/10 z dne 13. 9. 2007 so:
-    rejniška pogodba št. 56-620/96-3/10 z dne 17. 6. 1998, sklenjena med organom in rejnico glede rejenke …….,
-    rejniška pogodba št. 56-621/96-3/10 z dne 17. 6. 1998, sklenjena med organom in rejnico glede rejenca ……..,
-    rejniška pogodba št. 56-620/96-3/10-A z dne 5. 11. 2003, sklenjena med organom in rejnico glede rejenke …….,
-    rejniška pogodba št. 56-620/96-3/10-B z dne 5. 11. 2003, sklenjena med organom in rejnico glede rejenca ……..,
-    zapis strokovnega tima št. 56-620/96 in 56-393/2001 z dne 24. 6. 2005.

Priloge dopisa št. 56-620/96-3/9 z dne 22. 10. 2007 so:
-    zapis strokovnega posveta št. 56-620/96-3/10 A z dne 26. 8. 2005,
-    zapis strokovnega posveta št. 56-620/96-3/10 z dne 2. 8. 2006.

Prosilka je v dopisu z dne 2. 10. 2007 navedla, da osnovna rejniška pogodba št. 56-620/96-3/10 z dne 17. 6. 1998, sklenjena med organom in rejnico glede rejenke ….., v III. členu ne navaja tega, na kar jo je organ opozarjal s prvotnim dopisom (št. 56-620/96-3/10 z dne 27. 8. 2007) – na poročilo o izvajanju jahanja s potrdili o plačilu. V nadaljevanju je prosilka navedla še, da rejniška pogodba št. 56-620/96-3/10-A z dne 5. 11. 2003, sklenjena med organom in rejnico glede rejenke ……., ki jo je tudi prejela v omenjenem dopisu, ni podpisana in zato brezpredmetna in neveljavna. Prosilka je navedla, da poslani pogodbi ne dokazujeta in ne utemeljujeta trditev organa o njenih dolžnostih, zato vztraja, da ji organ posreduje pogodbo, ki bo utemeljevala to trditev.

Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera pojasnil, da je bila v tej zadevi podpisana prva rejniška pogodba št. 56-620/96-3/10 z dne 17. 6. 1998. Zaradi sprejema Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/2002; v nadaljevanju ZIRD) je bil vzpostavljen tudi nov informacijski sistem, ki je omogočal izpis pogodbe, ki je bila po vsebini prilagojena zahtevam nove zakonodaje. Zato druga rejniška pogodba št. 56-620/96-3/10-A z dne 5. 11. 2003 nosi zgolj podpis direktorice organa, s strani rejnice pa ni bila podpisana. Prenovljenih pogodb namreč po ustnem navodilu Ministrstva za delo družino in socialne zadeve ni bilo potrebno dajati v podpis.

Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot pritožbeni organ v zadevah dostopa do informacij javnega značaja upravičen odločati samo o dostopu do informacij javnega značaja, nima pa pristojnosti, da bi se spuščal v veljavnost dokumentov in v vsebino informacij, ki se nahajajo pri organu. Pooblaščenec namreč ni pristojen za vsebinski nadzor nad delom organa.
Zato odločanje o tem, ali je ena izmed posredovanih pogodb veljavna ali ne, ne sodi v pristojnost Pooblaščenca. Ravno tako ne sodi v njegovo pristojnost podajanje stališč o razlagi členov rejniških pogodb. Pooblaščenec se zato ni opredelil do navedenih vprašanj, ki izhajajo iz dopisov prosilke, temveč je kot pritožbeni organ v okviru zakonskih pooblastil iz 2. člena ZInfP pri odločanju o pritožbi presojal le obstoj in prosto dostopnost zahtevanih informacij.

Na podlagi informacij in dokumentov, pridobljenih na ogledu in camera, Pooblaščenec v okviru svojih pristojnosti ugotavlja, da je organ posredoval prosilki edini obstoječi osnovni rejniški pogodbi, ki urejata razmerja med organom in prosilko glede rejništva ………. Pooblaščenec torej ugotavlja, da organ z drugimi osnovnimi pogodbami, ki bi urejale navedena razmerja, ne razpolaga. Pooblaščenec zato zaključuje, da je organ ustrezno posredoval prosilki vse obstoječe pogodbe, ki urejajo razmerja, na katera se je nanašal dopis št. 56-620/96-3/10 z dne 27. 8. 2007.

Pooblaščenec ob reševanju te pritožbe tudi ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga še z drugimi rejniškimi pogodbami v konkretni zadevi, ki jih prosilki ni posredoval, zlasti zato, ker je organ na in camera ogledu jasno pojasnil, katere osnovne rejniške pogodbe obstajajo, kar je razvidno tudi iz obrazložitve te odločbe.

Prosilka se pritožuje tudi v delu, ki se nanaša na podatke, ki jih je v zahtevi navedla kot kopije uradnih sklepov strokovnega tima, ki so navedeni v treh aneksih, ki jih je prosilka podrobno navedla v svoji zahtevi. Pooblaščenec po preučitvi celotne zadeve ugotavlja, da je organ z dopisom št. 56-620/96-3/10 z dne 13. 9. 2007 posredoval kopijo zapisa sklepov strokovnega tima organa, ki so navedeni v aneksu k rejniški pogodbi št. 56-393/2001-3/A, podpisanem dne 29. 6. 2005. Z dopisom št. 56-620/96-3/9 z dne 22. 10. 2007 je organ prosilki posredoval še kopijo zapisa sklepov strokovnega tima organa, ki so navedeni v aneksu k rejniški pogodbi št. 56-620/96-3/10, podpisanem dne 4. 8. 2006. Glede zapisa sklepov strokovnega tima organa, ki so navedeni v aneksu k rejniški pogodbi št. 56-621/96-3/10, podpisanem dne 13. 6. 2005 pa je organ na in camera ogledu pojasnil, da  v tem delu posvet strokovnega tima ni bil opravljen in zato zapis ne obstaja. Organ je že v dopisu št. 56-620/96-3/9 z dne 22. 10. 2007 pojasnil, da se aneks št. 56-621/96-3/10, podpisan dne 13. 6. 2005, navezuje na aneks k rejniški pogodbi št. 56-393/2001-3/A z dne 30. 8. 2005, ki je bil sklenjen na podlagi sklepov strokovnega tima z dne 26. 8. 2005. Organ je prosilki zato v dopisu št. 56-620/96-3/9 z dne 22. 10. 2007 kot zapis sklepa strokovnega tima, ki je naveden v aneksu k rejniški pogodbi št. 56-621/96-3/10, podpisanem dne 13. 6. 2005, posredoval zapis sklepov strokovnega tima št. 56-620-3/10 A z dne 26. 8. 2005.
 
Pooblaščenec pri tem opozarja, da organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).

Pooblaščenec ugotavlja, da zapis sklepov strokovnega tima, ki je naveden v aneksu k rejniški pogodbi št. 56-621/96-3/10, podpisanem dne 13. 6. 2005, ne obstaja, ker v tem delu posvet strokovnega tima ni bil opravljen.

Pooblaščenec je v obravnavanem primeru ugotovil, da v konkretnem primeru ni izpolnjen tretji kriterij za obstoj informacije javnega značaja, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da organ prosilki ni posredoval zapisa sklepov strokovnega tima, ki je naveden v aneksu k rejniški pogodbi št. 56-621/96-3/10 podpisanem, dne 13. 6. 2005, ker ta dokument ne obstaja. Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ,  torej organu ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima.

Pooblaščenec ob tem ugotavlja, da vprašanja, povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti, ureja ZIRD, ki ne določa obveznosti opravljanja posvetov strokovnega tima. Sodelovanje strokovnih delavcev različnih profilov na področju rejništva, torej delo v obliki posvetov strokovnih timov, je v pravnem redu Republike Slovenije nedorečeno oziroma ni izrecno normirano, zato ni videti razumnega razloga, da ne bi bilo mogoče verjeti navedbi organa, da posvet strokovnega tima v konkretni zadevi ni bil opravljen in zato organ ne razpolaga z zapisom strokovnega tima, ki je naveden v aneksu k pogodbi št. 56-621/96-3/10, podpisanem dne 13. 6. 2005 in ki ga zahteva prosilka.

Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec poudarja, da ne obstaja nikakršen dvom v resničnost navedb organa v konkretni zadevi. Iz navedb in dejanj organa v postopku je razvidno, da je prosilki želel posredovati zahtevane informacije javnega značaja, vendar pa to ni bilo v njegovi moči, ker določeni dokumenti, ki so predmet prosilkine zahteve, ne obstajajo, kar je razvidno tudi iz obrazložitve te odločbe.

Pooblaščenec torej ugotavlja, da je organ prosilki posredoval naslednje dokumente, ki so bili predmet njene zahteve za dostop do informacij javnega značaja:
1.    kopije zapisov sklepov strokovnega tima organa, ki so navedeni v:
-    aneksu k rejniški pogodbi št. 56-393/2001-3/A, podpisanem dne 29. 6. 2005,
-    aneksu k rejniški pogodbi št. 56-620/96-3/10, podpisanem dne 4. 8. 2006;
2.    kopijo rejniške pogodbe, ki vsebuje III. člen z vsebino, ki jo je organ navedel v zadnjem odstavku svojega dopisa prosilki z dne 27. 8. 2007.

Pooblaščenec je ugotovil, da je organ prosilki omogočil seznanitev z vsemi informacijami, ki jih je prosilka navedla v zahtevi, razen z zapisom sklepov strokovnega tima, ki je naveden v aneksu k rejniški pogodbi št. 56-621/96-3/10, podpisanem dne 13. 6. 2005, glede katerega pa organ tudi ni izdal odločbe. Ker se molk organa v skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZDIJZ šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve te odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za zavrnitev zahteve tudi v delu, ki se nanaša na zapis sklepov strokovnega tima, ki je naveden v aneksu k rejniški pogodbi št. 56-621/96-3/10, podpisanem dne 13. 6. 2005,  to pomeni, da pritožba zaradi molka ni utemeljena. Pooblaščenec je na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP o zahtevi prosilke odločil in podal tudi razloge za zavrnitev zahteve v celoti.
 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
 

     Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
            pooblaščenka



Vročiti:
-    organu (z vročilnico),
-    prosilcu (z vročilnico),
-    arhiv, tu.