Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 02.08.2013
Naslov: Prosilka - Center za socialno delo Celje
Številka: 090-123/2013/5
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno



Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Organ je, sklicujoč se na izjemo iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zavrnil zahtevo prosilca za dostop do dokumentov iz konkretne upravne zadeve, ki se nanaša na določitev skrbnika. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zavrnil, ker je ugotovil, da bi že z razkritjem podatka o tem, ali obstaja dokumentacija, ki se nanaša na določitev skrbnika konkretni posameznici, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov, saj zakonska podlaga za posredovanje tega osebnega podatka širši javnosti ne obstaja. Četudi bi dokumentacija obstajala, delni dostop ne bi bil smiseln, saj bi lahko na dokumentih ostali vidni le npr. imena, priimki in delovna mesta javnih uslužbencev, ne da bi bilo mogoče ugotoviti, v kakšnem kontekstu so ti podatki navedeni v dokumentu.


ODLOČBA:
Številka: 090-123/2013/5                                              
Datum: 2. 8. 2013

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 22. 5. 2013 zoper odločbo Centra za socialno delo Celje, Opekarniška cesta 15/b, 3000 Celje, (v nadaljevanju organ) št. 1221-126/2012-3, z dne 7. 5. 2013 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilca z dne 22. 5. 2013 zoper odločbo Centra za socialno delo Celje št. 1221-126/2012-3, z dne 7. 5. 2013, se zavrne.
 
2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:


Organ je dne 8. 4. 2013 prejel zahtevo prosilca za posredovanje fotokopij vseh dokumentov upravne zadeve št. 1221-126/2012, ki se nanaša na določitev skrbnika.

Organ je z odločbo št. 1221-126/2012-3, z dne 7. 5. 2013 zahtevo prosilca zavrnil in v obrazložitvi navedel, da dokumentacija v upravni zadevi št. 1221-126/2012, ki se nanaša na določitev skrbnika prosilčevi materi, ni informacija javnega značaja, ki jo definira 4. člen ZDIJZ, saj se nanaša na osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zato je zahtevo zavrnil v skladu s tretjim odstavkom 1. točke 6. člena ZDIJZ. Delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ ni mogoče uporabiti, saj dokumentacije ni mogoče izločiti ali prekriti vsebine podatkov, ne da bi s tem ogrozili njihovo zaupnost.

V pritožbi, vloženi dne 22. 5. 2013, je prosilec navedel, da je javno in odprto delovanje organa v javnem interesu, ker omogoča kontrolo javnosti nad delom uradnih oseb. Organ je v celoti zavrnil dostop z enoznačno argumentacijo, da se nanaša na varstvo osebnih podatkov, čeprav so v spisu listine, ki ne vsebujejo varovanih osebnih podatkov oziroma listine, pri katerih je brez vsakršnih težav mogoč delni dostop. Prosilec meni, da je delni dostop možen, saj je mogoče varovane osebne podatke brez težav izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Glede vsebine dokumentov, ki izkazujejo delo uradnih oseb organa, izjema varovanih osebnih podatkov ne pride v poštev, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca in za podatke, ki so povezani z izvrševanjem skrbništva, kot javnopravnega razmerja med organom (državo) in skrbnikom. Pravna narava tega razmerja skladno z določbami Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04-UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZZDR) narekuje drugačno razumevanje položaja te osebe od položaja navadne fizične osebe. Položaj skrbnika je v določenih elementih primerljiv položaju oseb, ki opravljajo javnopravne naloge. Poleg tega je v teh primerih javni interes glede razkritja nedvomno močnejši od interesa skrbnika za omejitev dostopa do zahtevane informacije. ZZZDR daje skrbniku številne pravice in obveznosti, saj zastopa varovanca in upravlja s celotnim njegovim premoženjem. Varovanec je v tem primeru oseba, ki je povsem nemočna oziroma nesposobna, da bi skrbela zase in za svoje koristi ter da bi se branila pred zlorabami in morebitnimi dejanji skrbnika ter organa, ki bi ogrožali njene koristi. Takšno ugotovitev podkrepi dejstvo, da sta po mnenju organa stranki v skrbniški zadevi le varovanec ter določeni skrbnik, ne pa tudi svojci varovanca, čeprav gre za najožje sorodnike varovanca. Tem organ ne priznava niti položaja stranskega udeleženca. Svojci ne morejo izvrševati nikakršnega nadzora, zato je nujno potrebno, da se njim in širši javnosti omogoči preizkus zakonitosti in pravilnosti delovanja organa ter skrbnika s pomočjo instituta dostopa do informacij javnega značaja. Organ je kršil 6. in 7. člen ZDIJZ s tem, ko je zahtevo prosilca zavrnil. Prav tako je organ kršil pravila postopka, saj odločba ne vsebuje dejstev in okoliščin, ki utemeljujejo zavrnitev zahteve prosilca glede posameznih (različnih) dokumentov upravne zadeve, temveč zgolj na splošno ugotovitve glede vseh dokumentov upravne zadeve. Zato odločbe ni mogoče preizkusiti.   

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 1221-126/2012-3, z dne 27. 5. 2013, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in sicer odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Iz definicije informacije javnega značaja je (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora  izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Dokumentacija v zadevi, ki se nanaša na določitev skrbnika, praviloma ustreza definiciji informacije javnega značaja. Vendar pa se Pooblaščenec v konkretnem primeru iz razlogov, podanih v nadaljevanju, namerno ni konkretno opredelil niti do kriterija materializirane oblike zahtevanih dokumentov niti do kriterija, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, temveč je izpolnjenost obeh pogojev predpostavil, saj bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali dokumenti res obstajajo v materializirani obliki in podatka o tem, ali z njimi organ dejansko razpolaga, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec se zato ni izrecno opredelil do obstoja zahtevanih dokumentov, ravno tako pa je pravilno ravnal organ, ki se ni opredelil do posameznih dokumentov v zadevi, na katero se nanaša zahteva prosilca. S takšnim ravnanjem organ ni kršil pravil postopka, kot to zmotno navaja prosilec v pritožbi.

Že iz samega smisla postopka po ZDIJZ in sistema izjem od prostega dostopa do informacij izhaja, da mora imeti organ možnost, da prosilcu ne razkrije, ali zahtevana informacija sploh obstaja ali ne, kadar je že sámo vprašanje obstoja dokumenta varovano s katero od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. To je tudi bistvo problema v konkretnem postopku, saj bi že s potrditvijo obstoja zahtevanih informacij prišlo do kršitve določbe ZVOP-1. Namen zakonodajalca, da se zaradi varstva izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ omeji nekatere pravice strank upravnega postopka, ki so jim dane v drugih vrstah upravnih postopkov, izhaja tudi iz Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP). 12. člen ZInfP namreč omejuje pravico stranke do pregleda spisa v zadevah dostopa do informacij javnega značaja in v prvem odstavku določa, da pravica strank do pregleda dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja do pravnomočnosti odločbe Pooblaščenca ne vključuje pregleda zahtevanega dokumenta in drugih dokumentov zadeve, iz katerih bi se dalo razbrati ali sklepati na vsebino zahtevane informacije.

Pooblaščenec ugotavlja, da bi se v konkretnem primeru že iz sáme navedbe, ali informacija (dokument) obstaja ali ne oz. iz pojasnila, kateri dokumenti se nahajajo v zadevi št. 1221-126/2012, nedvomno dalo razbrati oziroma sklepati na vsebino zahtevane informacije. Posledično v konkretnem primeru tudi ni mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ), katerega izvedbo predlaga prosilec. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da organ v tem delu ni kršil določb ZUP in ni storil bistvene kršitve določb upravnega postopka, saj je, glede na specifiko postopka po ZDIJZ, kjer v konkretnem primeru že potrditev obstoja dokumenta predstavlja varovano informacijo (osebni podatek), ravnal pravilno, ker dokumentov v zadevi, na katero se nanaša obravnavana zahteva, ni niti specificiral niti ni omogočil delnega dostopa do njih. Na tem mestu Pooblaščenec še pojasnjuje, da gre v delu, v katerem se organ sklicuje na določbo ZDIJZ, ki določa izjemo od prostega dostopa (osebni podatki) za očitno pomoto v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Organ je namreč navedel tretji odstavek 1. točke 6. člena ZDIJZ namesto prvega odstavka 3. točke 6. člena ZDIJZ. Glede na to, da iz preostalega dela izpodbijane odločbe nedvoumno izhaja, katero določbo je organ želel uporabiti, Pooblaščenec zaključuje, da ta napaka ni bistvena, saj ni vplivala na končno odločitev.

Določba 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je v skladu s 1. točko 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Že sam podatek, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi postopek za postavitev skrbnika, je podatek, ki se nanaša na posameznika, ki je s sklicevanjem na njegovo ime, priimek in naslov prebivališča nedvoumno določen in torej pomeni osebni podatek po definiciji 1. točke 6. člena ZVOP-1 v povezavi z 2. točko 6. člena tega zakona.

Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se v skladu s 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. ZDIJZ v osnovi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, ki so jih v okviru svojih zakonitih pristojnosti zbrali na podlagi zakona. Glede na to, da je že sam podatek o tem, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi postopek za postavitev skrbnika, varovan osebni podatek, organ tega podatka ne sme posredovati prosilcu, razen če je podana izjema od izjeme od prostega dostopa. Ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije javnega značaja namreč dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, ali za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ter tudi, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

Prosilec v pritožbi zatrjuje, da bi v konkretnem primeru lahko šlo za izjemo od izjeme, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali so osebni podatki posameznice, na katero se nanaša zahteva, podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, in ali je javni interes za razkritje zahtevane dokumentacije močnejši od interesa posameznice, ki se varuje s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

V konkretnem primeru zahtevana dokumentacija se nanaša na skrbništvo, ki je v ZZZDR definirano v 9. členu kot posebna oblika varstva mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši, in polnoletnih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, država pa zagotavlja varstvo tudi drugim osebam, ki nimajo možnosti same skrbeti za svoje pravice in koristi. V skladu s 178. členom ZZZDR je namen skrbništva nad mladoletnimi osebami, da se s skrbjo, vzgojo in izobrazbo vsestransko razvije osebnost mladoletnih varovancev in da se varovanci usposobijo za samostojno življenje in delo, namen skrbništva nad drugimi osebami pa je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje. Skrbništvo ima tudi namen, da se zavarujejo premoženjske in druge pravice in koristi oseb, ki so pod skrbništvom. Citirane določbe jasno opredeljujejo, da je namen instituta skrbništva, da država osebi, ki je potrebna družbenega varstva, zagotovi takšno varstvo. Pri odločanju o obliki varstva, ki naj se da varovancu, pa mora center za socialno delo upoštevati predvsem potrebe in koristi varovanca (218. člen ZZZDR). Zagotovo je v korist varovanca, da se zavarujejo njegovi osebni podatki, kar je organ z izpodbijano odločbo tudi zasledoval.

Skrbnik je oseba, ki ji socialno varstvo zaupa neposredno skrb za osebo, premoženje, pravice in koristi varovanca. Osebna skrb skrbnika za varovanca, predvsem za njegovo osebo, je za skrbništvo bistvenega pomena. Dolžnost skrbnika je prostovoljna in častna, skrbnik pa je dolžan vestno in skrbno opravljati svoje dolžnosti. Skrbnik je pri izvrševanju svoje funkcije samostojen, čeprav dela pod nadzorstvom centra za socialno delo. Skrbnik samostojno opravlja v varovančevem imenu in na njegov račun, kar spada v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja (prvi odstavek 190. člena ZZZDR) ter zastopa varovanca (prvi odstavek 192. člena ZZZDR). Skrbnik mora centru za socialno delo na podlagi 194. člena ZZZDR poročati in mu dati račun o svojem delu vsako leto, kot tudi kadar center za socialno delo to zahteva, pri čemer mora biti iz skrbnikovega poročila razvidna njegova skrb za osebo varovanca, zlasti kar zadeva njegovo zdravje, vzgojo in izobraževanje ter njegova skrb za vse drugo, kar je za varovanca potrebno, poročilo pa mora vsebovati tudi podatke o upravljanju varovančevega premoženja ter razpolaganju z njim, o varovančevih dohodkih in izdatkih in končno stanje njegovega premoženja. Samostojnost skrbnika (in osebna skrb za varovanca) ima za posledico osebno odgovornost skrbnika - če protipravno varovancu povzroči škodo, jo mora povrniti (197. člen ZZZDR). Na podlagi citiranih odločb Pooblaščenec ugotavlja, da naloge, ki jih opravlja skrbnik, niso javnopravne naloge, ki bi bile povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar sicer neargumentirano zatrjuje prosilec.

Nadalje Pooblaščenec ugotavlja, da bi v primeru, če bi obstajala dokumentacija, iz katere bi izhajali podatki o delu javnih uslužbencev v zadevi, na katero se nanaša obravnavana zahteva prosilca, nedvomno z razkritjem teh podatkov prosilcu razkrili tudi podatke o tem, da v zvezi s konkretno posameznico teče postopek o določitvi skrbnika. Iz narave zadev, ki se nanašajo na določitev skrbnika, namreč izhaja, da teh osebnih podatkov posameznice per se ne bi bilo mogoče izločiti iz dokumenta kot takega ter seznaniti prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta, oz. bi bil takšen delni dostop nesmiseln, saj bi lahko na dokumentih ostali vidni le npr. imena, priimki in delovna mesta javnih uslužbencev, ne da bi bilo mogoče ugotoviti, v kakšnem kontekstu so navedena na dokumentu. Z izbrisom vseh varovanih osebnih podatkov dokumenti torej ne bi imeli več svoje vsebine. Pooblaščenec zato zaključuje, da dostopa do zahtevane dokumentacije tudi na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne bi bilo mogoče omogočiti. 

Pooblaščenec je presojal še, ali je javni interes za razkritje podatkov o obstoju skrbništva nad konkretno posameznico kot »kolateralne škode« ob razkritju morebiti obstoječih podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, močnejši od interesa posameznice (in ne skrbnika, kot navaja prosilec v pritožbi), da se dostop do njenih osebnih podatkov, omeji (v teoriji t. i. test interesa javnosti kot izhaja iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ). Pooblaščenec je presojal interes javnosti v duhu namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanju uresničevanja ustavne pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja (39. člen Ustave RS) in v duhu nasprotujočega interesa posameznice, da se zaščiti njena ustavna pravica do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave RS). Pooblaščenec je imel pri tem pred očmi zlasti dvoje:
1.    Dejstvo, da se interesu nadzora javnosti nad skrbstvenimi ukrepi v korist varovancev (npr. postavitev skrbnika), lahko zadosti z milejšimi sredstvi kot je poseg v zasebnost posameznice, na katero se nanaša zahteva, in kot je poseg v njeno pravico do varstva osebnih podatkov;
2.    Da je očitno, da prosilec ne zasleduje interesa javnosti, ki je v transparentnosti delovanja organa, temveč so zanj interesantni predvsem podatki o posameznici, ki je, kot navaja organ v izpodbijano odločbi, njegova mama, in o morebitnem skrbniku te posameznice.

Pooblaščenec poudarja, da za konkretni primer ni pravno pomembno vprašanje, ali je svojcem varovanca omogočeno izvajanje nadzora nad delom skrbnika, saj je dostop do informacij javnega značaja omogočen bodisi vsakomur, bodisi nikomur, torej ga ni možno odobriti neki kategoriji prosilcem ter ostalim zavrniti. Zato niti organ niti Pooblaščenec v postopku presoje dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja ne smeta upoštevati nobenih osebnih okoliščin na strani prosilca. Javnost pa bi podatke o izvajanju skrbstvenih ukrepov v korist varovancev lahko pridobila na drug način (npr. pridobitev dokumentov v zvezi z morebitnim nadzorom pristojnih institucij na tem področju), pri čemer morda ne bi prišlo do »kolateralne škode« razkritja podatkov o skrbništvu za konkretno posameznico, na katero se nanaša prosilčeva zahteva. Pooblaščenec je ugotovil, da prosilec v konkretnem primeru dejansko sploh ne zasleduje interesa javnosti za razkritje osebnih podatkov posameznice, na katero se nanaša njegova zahteva, saj z ničemer ne pojasnjuje konkretno, v čem naj bi bil interes javnosti za razkritje teh konkretnih podatkov, temveč zgolj pavšalno navaja, da svojci varovanca ne morejo izvrševati nikakršnega nadzora nad dejanji skrbnika. Pooblaščenec zaključuje, da ima v konkretnem primeru interes za pridobitev osebnih podatkov posameznice izključno prosilec, zato niso podani razlogi, da bi se dostop do zahtevane dokumentacije omogočil na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Pooblaščenec je zaključil, da bi že z razkritjem podatka o tem, ali obstaja dokumentacija, ki se nanaša na določitev skrbnika prosilčevi materi, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov po 5. točki prvega odstavka 91. člena ZVOP-1 v povezavi s 16. členom ZVOP-1, saj se podatek o obstoju skrbništva nanaša na za zahtevo določeno posameznico, zakonska podlaga za posredovanje tega osebnega podatka posameznice širši javnosti pa ne obstaja, hkrati pa tudi v primeru, če bi šlo za seznanitev s podatki, povezanimi z delom javnega uslužbenca ali opravljanjem javne funkcije, ta ne bi bila mogoča, ne da bi organ pri tem razkril še varovane osebne podatke posameznice (podatek o vodenju postopka postavitve skrbništva nad posameznico) in s tem ogrozil njihovo zaupnost.
Pooblaščenec zaključuje, da je organ ravnal zakonito, da ni bil prekršen materialni predpis, da ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Postopek pred odločbo je bil torej pravilen, odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je Pooblaščenec pritožbo zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo organa št. 1221-126/2012-3, z dne 7. 5. 2013. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:                             
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,                         
svetovalka Pooblaščenca                           

Informacijski pooblaščenec:          
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka