Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 04.08.2010
Naslov: Prosilka - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja
Številka: 090-120/2010/5
Kategorija: Notranje delovanje organa
Status: Odobreno


Številka: 090-120/2010/
Datum: 4. 8. 2010


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka  27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006-ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilke …………………, zoper odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana, št. 090-199/2010-4, z dne 26. 5. 2010 (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilke se ugodi in se izpodbijana odločba organa št. 090-199/2010-4, z dne 26. 5. 2010 odpravi. Organ je dolžan prosilki v roku tridesetih (30) dni od vročitve te odločbe posredovati Priročnik za kontrolo na kraju samem na področju neposrednih plačil na površino in programa razvoja podeželja 2007 – 2013 ter programa razvoja podeželja 2004 – 2006 v letih 2007 – 2010 v elektronski obliki na elektronski naslov prosilke…………..

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je na organ dne 26. 4. 2010 naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je od organa zahtevala Priročnik za kontrolo na kraju samem na področju neposrednih plačil na površino in program razvoja podeželja 2007 – 2013 ter programa razvoja podeželja 2004 – 2006, skladno s katerim bodo izvajane kontrole površin prijavljene z zbirnimi vlogami oddanimi v letu 2010. Navedeni priročnik je prosilka zahtevala v elektronski obliki.

V zvezi z zahtevo prosilke je organ dne 26. 5. 2010 izdal odločbo št. 090-199/2010-4, s katero je zahtevo prosilke v celoti zavrnil. V obrazložitvi organ pojasnjuje, da je glede zahtevanega dokumenta podana izjema določena v 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Nadalje organ navaja in našteva, kaj so temeljne naloge organa ter da temeljito preverja administrativno in vsebinsko ustreznost prispelih vlog in zahtevkov. Pri obravnavi vlog namreč izvaja vrsto kontrol, na osnovi katerih obračuna plačila oziroma določa zneske za izplačilo v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo ter skrbi za pravilno in pravočasno izplačevanje odobrenih sredstev končnim prejemnikom ter o tem poroča vladnim in evropskim institucijam. Glede zahtevanega priročnika navaja, da je priročnik del akreditirane dokumentacije s strani Evropske komisije in je namenjen za interno uporabo ter vsebuje natančno metodologijo izvedbe kontrole upravičenosti strank do izplačil sredstev iz naslova skupne kmetijske politike. Organ je v letu 2009 skupaj z izbranim zunanjim izvajalcem izvedel 13733 kontrol izpolnjevanja pogojev upravičenosti strank do izplačil sredstev, kar kaže na to, da gre za zelo obsežen sistem nadzora nad pravilnostjo izplačila sredstev v skupni višini prek 350 milijonov evrov, ki jih je v letu 2009 za izvedbo temeljnih nalog izplačal organ. Na podlagi navedenega bi objava priročnika v javnosti zelo verjetno otežila izvedbo kontrol na kraju samem, ki so ključnega pomena za pravilno in pravočasno izplačevanje odobrenih sredstev končnim prejemnikom. S tem je izpolnjen zakonski pogoj in sicer, da bi razkritje dokumenta povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnost organa.

Zoper odločbo organa je prosilka dne 9. 6. 2010 pri organu vložila pritožbo iz razlogov, da organ v izpodbijani odločbi ni obrazložil dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajajo, da gre za interni dokument ter da organ tudi ni podal prepričljive oziroma argumentirane utemeljitve o možnosti nastanka motenj pri organu ali drugem državnem organu. V zvezi s prvim razlogom prosilka navaja, da organ vodi upravne postopke v zvezi z izplačilom neposrednih izplačil v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo, na podlagi katere posamezni vlagatelji z vlogami uveljavljajo izplačila, pri čemer se s tem v zvezi vršijo kontrole na kraju samem, in sicer kontrolorji kontrole vršijo upoštevaje priročnik, ki vsebuje pravila za izvedbo teh kontrol. S priročnikom so torej natančno določena oz. definirana med drugim tudi pravila, skladno s katerimi naj bi ravnali vlagatelji vlog pri vzdrževanju površin, da bi bili upravičeni do izplačil. Narava priročnika tako glede na navedeno zagotovo presega področje notranjega delovanja organa. Glede drugega pritožbenega razloga prosilka navaja, da priročnik, ki vsebuje natančno metodologijo izvedbe kontrol upravičenosti strank do izplačila sredstev iz naslova skupne kmetijske politike, je zagotovo dokument, ki mora biti dostopen javnosti in v konkretnem primeru zagotovo ne obstoji izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj z razkritjem priročnika nikakor ne bi bilo ohromljeno delovanje organa. Sklicevanje na dejstvo, da gre za obsežen sistem nadzora nad pravilnostjo izplačil sredstev, navajanje, da bi objava priročnika v javnosti zelo verjetno otežila izvedbo kontrol, v ničemer ne pojasnjuje možnosti nastanka motenj v primeru razkritja zahtevanega priročnika. Iz navajanj organa, ki so zgolj pavšalne narave, tudi ni razbrati vzročne zveze med razkritjem dokumenta in morebitnim nastankom motenj pri delovanju. Nadalje prosilka opozarja tudi na nepravilnost v pravnem pouku, in sicer v delu, kjer je navedeno, da je potrebno za pritožbo plačati upravno takso. Navedeno ne drži, saj so dokumenti in dejanja v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo glede na določilo 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščeni takse. Glede na navedeno pritožnica predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijana odločba odpravi ter se ji posreduje dokument, kot je zahtevan.     

Organ je pritožbo prosilke dne 18. 6. 2010 kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, posredoval v odločanje Pooblaščencu. Naknadno je organ na poziv Pooblaščenca le-temu posredoval Priročnik za kontrolo na kraju samem na področju neposrednih plačil na površino in programa razvoja podeželja 2007 – 2013 ter programa razvoja podeželja 2004 – 2006 v letih 2007 – 2010 v fizični in elektronski obliki.

Pritožba je utemeljena.

1.    Pojem informacije javnega značaja

Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33I/1991-I, s spremembami) namreč v drugem odstavki 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov.

1. člen ZDIJZ določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. V konkretnem primeru je prosilka zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovila na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in tako kot državno organ zavezan za posredovanje informacij javnega značaja.

Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. 4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja; to je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
-    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
-    da organ z njo razpolaga,
-    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Pooblaščenec je glede na vse navedeno ugotovil, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevani dokument Priročnik za kontrolo na kraju samem na področju neposrednih plačil na površino in programa razvoja podeželja 2007 – 2013 ter programa razvoja podeželja 2004 – 2006 v letih 2007 – 2010 (v nadaljevanju priročnik) izpolnjuje vsa merila za informacijo javnega značaja, ki izhajajo iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ; gre za informacijo iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga (saj jo je tudi posredoval Pooblaščencu), informacija pa se nahaja v materializirani obliki.

2.    Izjeme od prostega dostopa

Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.

Organ se je pri zavrnitvi zahteve prosilke skliceval na izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, Pooblaščenec pa je na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, po katerem mora pritožbeni organ po uradni dolžnosti preizkusiti, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon, presojal, ali zahtevani dokumenti predstavljajo še katero izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

2.1    Izjema notranjega delovanja organa (11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ)

11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.

Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno podana dva pogoja:
-    podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
-    specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).

Za podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, se v teoriji pogosto navajajo naslednji primeri: vsa notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, zapisniki, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 139). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Gre za izjemo, kjer je potrebno pri presoji utemeljenosti opraviti še test škode – ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo ''notranji proces razmišljanja organa''. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot ''deliberative process privilege'', torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa ''notranjega razmišljanja'' organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

Za obstoj te izjeme morata biti nujno podana oba pogoja skupaj. V drugem delu te izjeme, v katerem se zahteva škoda oz. povzročanje motenj pri delovanju organa, je vsebovan test, v teoriji imenovan škodni test. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena delovanju organa, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tej izjemi se zahteva zelo strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil.

Pri uporabi te izjeme za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja (Prepeluh, str. 301).

V obravnavanem primeru prosilka zahteva dokument - priročnik, ki je namenjen predvsem kontrolorjem, ki izvajajo kontrole na kraju samem z namenom preverjanja ustreznosti prijavljenih površin s stanjem v naravi in preverjanju izpolnjevanja pogojev za posamezne prijavljene ukrepe SKOP in podukrepe KOP. V zvezi s tem Pooblaščenec pritrjuje navedbam organa, da gre za dokument, ki predstavlja interno komunikacijo znotraj organa, saj zahtevani dokument dejansko predstavlja podlago kontrolorjem v smislu navodil za izvedbo nadzora prijavljenih površin in ukrepov na kraju samem. Kontrolorji so pri svojem delu dolžni dosledno upoštevati veljavno zakonodajo na področju kmetijstva, in sicer tako nacionalno kot evropsko. Ker je zakonodaja na navedenem področju zelo obširna, je priročnik, ki obsega vsa pravila in pogoje, ki jih mora posamezno kmetijsko gospodarstvo za posamezen ukrep ali podukrep izpolnjevati in jih mora kontrolor pri kontroli na kraju samem preveriti, vsekakor priročen. Priročnik je dejansko navodilo kontrolorjem, da po vseh postavkah, ki so naštete in opisane v priročniku, doseže namen izvedene kontrole. To je, da se preveri dejansko stanje glede izvajanja in izpolnjevanja pogojev prijavljenih površin ter ukrepov in podukrepov. Navedeno torej zagotovo izkazuje, da gre za dokument, ki je sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, saj kontrolorjem natančno določa, na kaj morajo biti pri svojem delu pozorni oziroma, kaj morajo kot inšpektorji na terenu pregledati, da bo zagotovljen učinkovit nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem področnih zakonov in drugih predpisov s strani nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki uveljavljajo neposredna plačila v kmetijstvu.
 
Po oceni Pooblaščenca, ki se je seznanil z vsebino zahtevanega priročnika, pa v obravnavanem primeru ni podan drugi pogoj za obstoj izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organu ni uspelo izkazati, da bi razkritje dokumenta dejansko povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Zgolj pavšalne navedbe organa oziroma sklicevanje na obstoj izjeme, za obstoj te izjeme ne zadostujejo. Organ namreč v izpodbijani odločbi ni utemeljil, zakaj in kakšne motnje pri delovanju organa bi nastale z razkritjem zahtevanega dokumenta. Organ je namreč zgolj navedel, da bi objava priročnika v javnosti zelo verjetno otežila izvedbo kontrol na kraju samem, ki so ključnega pomena za pravilno in pravočasno izplačevanje odobrenih sredstev končnim prejemnikom. Takšni utemeljitvi organa Pooblaščenec nikakor ne more slediti. Dokument, ki je predmet zahteve, predstavlja konkretna navodila za izvedbo kontrole, npr. kako pravilno odmeriti GERK in na kaj mora biti posebej pozoren kontrolor. Pooblaščenec ugotavlja, da so dejansko vsa pravila glede pravilne odmere površin oz. GERK-a ter pogoji za posamezen ukrep in podukrep že vsebovani oz. določeni z veljavno in objavljeno nacionalno in evropsko zakonodajo na tem področju. Zahtevani priročnik tako predstavlja zbir vseh pogojev na enem mestu, hkrati pa vsebuje le še podrobnejša navodila glede izpolnjevanja pogojev za posamezen ukrep in podukrep ter določanje velikosti in dejanske rabe GERK-a, ki jih morajo kontrolorji pri kontroli preveriti. Glede na navedeno zahtevani priročnik ne vsebuje ničesar takšnega, kar ne bi bilo že javno, saj gre le za podrobnejša navodila oz. priporočila kontrolorjem pri preverjanju izpolnjevanja pogojev, ki so že določeni z nacionalno in evropsko zakonodajo na področju kmetijstva. Razkritje priročnika tako nikakor ne bi moglo vplivati ali ovirati postopkov kontrole na kraju samem. Pooblaščenec ne vidi možnosti, da bi razkritje zahtevanega priročnika lahko vplivalo na kritično in učinkovito delo kontrolorjev ter na delo organa na splošno. Delo organa oziroma kontrolorjev je namenjeno varovanju javnega interesa ter interesa nosilcev kmetijskih gospodarstev, zato je zagotovo v interesu organa, da le-ti delujejo v okviru zakonov in drugih predpisov ter na ta način uveljavljajo svoje pravice in pridobijo neposredna plačila. Verjetno ni namen kontrolorjev in posledično organa, da bi s kontrolami na kraju samem ugotovil čim več nepravilnosti, samo da ne bi bilo treba izvesti neposrednih plačil, ko pa je slovensko kmetijstvo tako velikega pomena za državo. Seznanitev z zahtevanim dokumentom zato po oceni Pooblaščenca nikakor ne bi moglo povzročiti motnje pri delovanju organa kot takega, saj mora organ že na podlagi nacionalne in evropske zakonodaje delovati tudi preventivno, v smislu osveščanja javnosti, kje se pojavljajo nepravilnosti in kaj so obveznosti in dolžnosti nosilcev kmetijskih gospodarstev pri uveljavljanju neposrednih plačil v kmetijstvu, plačil za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja ter drugih, da do teh nepravilnosti ne bi prihajalo. Zakonito stanje pa je cilj, ki ga inšpekcije, torej tudi organ, zasledujejo kot zaščito javnega interesa.

Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da dokument, ki ga zahteva prosilka, ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

2.2    Obstoj drugih izjem za dostop do informacij javnega značaja

Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP in v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP), izvedel tudi preizkus ali morda dokument vsebuje katero od drugih izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.  Pooblaščenec ugotavlja, da dokument, ki je predmet zahteve, ne vsebuje nobene izjeme, zaradi česar bi bilo treba zavrniti dostop do zahtevanega dokumenta, delno ali v celoti. Dokument sicer vsebuje imena in priimke oseb, ki so pripravile zahtevani dokument, ga pregledale ter odobrile, vendar ne gre za varovane osebne podatke, saj so navedeni osebni podatek povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev, kar je v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ informacija javnega značaja.

Pooblaščenec se je opredelil še do pritožbenih navedb prosilke glede nepravilnost v pravnem pouku izpodbijane odločbe, in sicer v delu, kjer je navedeno, da je potrebno za pritožbo plačati upravno takso. Zakon o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 – uradno prečiščeno besedilo in 126/2007) v 30. točki 28. člena določa, da so dokumenti in dejanja v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo oproščeni takse. Glede na navedeno so vsa dejanja v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja, torej tudi vložitev pritožbe, oproščena takse in je organ napačno zapisal del pravnega pouka glede plačila upravne takse.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilke ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v roku tridesetih (30) dni od vročitve te odločbe posredovati Priročnik za kontrolo na kraju samem na področju neposrednih plačil na površino in programa razvoja podeželja 2007 – 2013 ter programa razvoja podeželja 2004 – 2006 v letih 2007 – 2010 v elektronski obliki na elektronski naslov prosilke.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:                           
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem pooblaščencu 


Informacijski pooblaščenec           
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka