Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 24.04.2006
Naslov: Prosilec zoper Veterinarska uprava RS
Številka: 021-83/2005/21
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Osebni podatek
Status: Odobreno


Datum: 24.4.2006
Šifra: 021-83/2005/21

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03, 61/05, 109/05, 113/05 in 28/06, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005) ter 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), izdaja v zadevi odobritve informacije javnega značaja glede pritožbe ……. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 323-489/2005/10 z dne 19.10.2005, Veterinarske uprave Republike Slovenije, Parmova 53, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja), naslednjo

ODLOČBO:


1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni v obliki fotokopije posredovati dokument z naslovom: "Sklep o imenovanju komisije za notranjo kontrolo določenega finančnega poslovanja na sedežu VURS, Parmova 53, Ljubljana".

OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 5.8.2005 na organ naslovil zahtevo za dostop do naslednjih informacij:
- Sklep o imenovanju 3 članske komisije notranje revizije opravljene pri organu in
- Poročilo komisije.
Informacije je prosilec zahteval v obliki fotokopij.

Dne 4.10.2005 je prosilec na Pooblaščenca naslovil pritožbo zaradi molka organa, saj ta do tega dne ni izdal zavrnilne odločbe niti ni prosilcu omogočil dostopa do zahtevanih informacij.

Dne 19.10.2005 je organ v zadevi izdal odločbo št. 323-489/2005/10, s katero je zahtevo prosilca do dostopa do poročila "notranje kontrole" ter sklep o njenem imenovanju zavrnil. V obrazložitvi je pojasnil, da je dne 8.5.2003 v.d. generalne direktorice VURS, mag. Simona Salamon imenovala tričlansko komisijo, ki je opravila notranjo kontrolo določenega finančnega poslovanja na sedežu organa. Komisija je izdelala poročilo, ki ga je po uradni dolžnosti posredovala Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani ter v vednost Generalni policijski upravi in v.d. generalni direktorici mag. Simoni Salamon, ker je postavila sum zlorabe uradnega položaja ……. (prosilca) za pridobivanje protipravne premoženjske koristi. Predmetna zadeva je po obvestilu Okrožnega državnega tožilstva v fazi predkazenskega postopka. Organ je zatrdil, da se zahteva po poročilu "notranje kontrole" in sklep o njenem imenovanju nanašata na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi, kot to določa 6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Prosilec je na zavrnilno odločbo organa dne 21.10.2005 vložil pritožbo na Pooblaščenca. Poudaril je, da zavrnilna odločba potrjuje, da se poročilo iz aprila 2003 o "notranjem nadzoru" dotika zlasti prosilca in njegove družine. Po prosilčevem vedenju zoper njega ne teče nikakršen postopek, v katerem bi bil na podlagi obravnavanega poročila osumljen kakršnegakoli kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in pravic. V vseh postopkih, ki so se vodili na Okrožnem sodišču v zvezi s klevetanji in obrekovanji prosilca in njegove družine, ni bilo v sodnem spisu nobenega poročila "notranjega nadzora", ki naj bi ga opravila tričlanska komisija na osnovi sklepa, ki ga je 8.5.2003 izdala v.d. direktorica organa.

Organ je dne 10.11.2005 pritožbo v skladu z 245. členom ZUP preizkusil ter ugotovil, da je dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. Ker svoje odločbe ni nadomestil z novo odločbo, je zato pritožbo z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil v reševanje Pooblaščencu.

Pooblaščenec je dne 20.3.2006 z elektronskim dopisom prosilca pozval, ali še vztraja pri pridobitvi dokumenta "Poročilo notranje komisije".

Na navedeni dopis je prosilec Pooblaščencu odgovoril z dopisom z dne 21.3.2006, poslanim po telefaksu. Prosilec je svojo zahtevo v tem delu spremenil na zahtevo po "osnovnem poročilu", v katerem je komisija organa, ki jo je ta imenoval s sklepom z dne 8.5.2005, pregledovala splošno finančno poslovanje organa za leta, ko je bil prosilec odgovorna oseba in, ki naj bi bilo tudi osnova za kasnejši "poseben pregled koristnika prosilca", saj tega poročila prosilec ni mogel pridobiti pri nobenem drugem organu. V ostalem delu prosilec svoje zahteve ni spremenil.

Pooblaščenec je zahtevo v delu, v katerem jo je prosilec spremenil, zaradi nepristojnosti dne 22.3.2006 z dopisom šif. 021-83/2005/19 odstopil organu v odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec je zaradi prosilčeve spremembe zahteve in zaradi posledičnega odstopa spremenjenega dela zahteve v reševanje pristojnemu organu, lahko odločal le o pritožbi glede preostalega dela zahteve: o sklepu o imenovanju tričlanske komisije notranje revizije, opravljene pri organu (dokument z naslovom: Sklep o imenovanju komisije za notranjo kontrolo določenega finančnega poslovanja na sedežu VURS, Parmova 53, Ljubljana).

1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Pooblaščenec po preučitvi dokumenta, ki mu ga je organ v skladu z 245. členom ZUP odstopil v reševanje, ugotavlja, da prosilec zahteva konkreten dokument, s katerim organ razpolaga. Dokument je v pisni obliki in se nahaja v posesti organa. V obravnavanem primeru nedvomno gre za informacijo javnega značaja, saj se ta nahaja v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam in obenem izvira iz delovnega področja organa. Gre namreč za sklep, izdan v okviru pristojnosti organa. Pomembno je pojasniti, da delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Ker dokument izvira iz delovnega področja organa, zahtevana informacija izpolnjuje vse materialne pogoje za obstoj informacije javnega značaja. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršno koli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega organa ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 149, v nadaljevanju doktorska disertacija Urške Prepeluh). Pojem delovno področje iz 4. člena ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma delovnega področja po določilih Zakona o veterinarstvu (UL RS št. 33/01, v nadaljevanju ZVet-1), saj ne zajema le zakonsko določenih področnih pristojnosti, temveč vse informacije, ki so na kakršenkoli način povezane s pristojnostmi organa.

2. Načelo odprtosti delovanja javnih organov
Za uresničevanje namena ZDIJZ, torej zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja državnih organov ter omogočanja uresničevanja pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (2. člen ZDIJZ). Zakon tako določa načelo odprtosti delovanja javnih organov, ki pomeni, da je delovanje in odločanje javnih oblasti oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu in pravico do dostopa do dokumentov javnih oblasti ali v tem drugem delu tudi transparentnost delovanja javnih oblasti. Tudi Zakon o državni upravi, uradno prečiščeno besedilo-UPB4 (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZDU-1) konkretizira to načelo, saj v 6. členu določa, da je državna uprava dolžna zagotavljati javnost svojega dela, upoštevaje omejitve, ki izhajajo iz predpisov. Transparentnost dela javnih oblasti pa lahko zagotovi le takšna implementacija zakonov, ki to pravico tolmači čimbolj široko in ne v škodo državljanov. Pomemben je tudi politični nadzor javnosti, saj pravica dostopa do informacij pospešuje bolj učinkovito, uspešno in odgovorno delovanje uprave oziroma javnopravnih subjektov ter omogoča splošni nadzor javnosti nad njihovim delom. Vsak posamezni uradnik dela bolj strokovno in učinkovito, če se zaveda, da je vsako njegovo dejanje (lahko) predmet kontrole s strani javnosti (doktorska disertacija Urške Prepeluh, str. 23). Nadzor nad pravilnostjo odločitev državne uprave, nad spoštovanjem pravnih in drugih pravil ter spoštovanjem pravnega reda prispeva k potrjevanju legitimnosti administracije kot servisa javnosti. Takšen uvid omogoča politični nadzor in zato preprečuje zlorabe in nepravilnosti pri delu organov. S tem javna oblast ohranja integriteto. Bolje ko namreč posamezniki poznajo delo državnih organov, bolje razumejo sprejete odločitve in jih zato v večji meri sprejemajo. V praksi to pomeni, da mora organ, četudi presodi, da gre za izjeme od splošnega načela dostopnosti informacij javnega značaja, te izjeme tolmačiti čimbolj restriktivno.

Za obravnavani primer je, izhajajoč iz načela odprtosti in transparentnosti, pomembno omeniti predvsem dve funkciji pravice do informacij javnega značaja – demokratično in nadzorno funkcijo. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorij participativne in deliberativne demokracije, ki poudarjajo, da odprtost delovanja javne oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev. Funkcija nadzora pa državljanom omogoča nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje ter korupcijo. Prav funkcija nadzora je značilnost temeljne človekove pravice dostopa do javnih informacij. Kot enega od razlogov za uveljavitev te pravice namreč v teoriji zasledimo prav politični nadzor s strani javnosti (doktorska disertacija Urške Prepeluh, str. 21). Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom državne uprave in s tem pospešuje zavedanje odgovornosti vseh, ki izvajajo pooblastila, ki so jim bila podeljena s strani države. Javnost namreč lahko le s pomočjo načel, ki jih pozna pravo dostopa do javnih informacij, preveri pravilnost odločitev organov ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Zaradi tega je delo oblastnih organov oz. državne uprave bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja). Obenem se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med javnim sektorjem in posameznikom okrepi zaupanje v organe (razlog zaupanja); posamezniki posledično sprejetih odločitev ne dojemajo kot vsiljenih, temveč jih bolje razumejo in zato tudi sprejemajo (razlog sprejemanja oziroma akceptance).

V konkretni zadevi je potrebno poudariti, da tudi ZUP v 3. odst. 82. člena določa, da lahko v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne glede na določbe ZUP, vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih upravnih zadevah.

Pooblaščenec pojasnjuje, da predstavlja sklep, kot pravni akt, podvrsto odločbe, kot konkretnega upravnega akta, po svoji pravni naravi enostranskega, avtoritativnega in oblastnega dejanja, ki ga izda upravni ali drug državni organ v okviru oblastne funkcije brez pogajanja s stranko kot nadrejeni subjekt. Odločbo kot tako pa je treba ločiti od aktov poslovanja, pri katerih zadevni organi delujejo v razmerju do drugih strank prirejeno, ne nadrejeno. Razlog avtoritativnosti in nadrejenosti je varstvo javne koristi (7. člen ZUP). Odločba je konkreten upravni akt, ki pomeni odločitev v posamični zadevi z učinkom nasproti udeleženim strankam (inter partes).

Pooblaščenec ob tem še poudarja, da organ v svoji zavrnilni odločbi ne omenja, na katero, če sploh, izjemo od dostopa po 6. členu ZDIJZ opira zavrnitev dostopa do Sklepa o imenovanju komisije za notranjo kontrolo, temveč zavrnitev dostopa do sklepa v celoti utemelji s sklicevanjem na izjemo 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedena točka pa od javnosti izključuje le podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi, zato ta izjema od prosto dostopnih informacij v tem primeru ne more biti podana.

3. Osebni podatki javnih uslužbencev, zaposlenih pri organu
V obravnavanem sklepu organa je najti tudi osebna imena treh zaposlenih delavcev organa. V povezavi s siceršnjo izjemo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, (osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov), Pooblaščenec poudarja, da osebnih imen javnih uslužbencev na podlagi te izjeme ni mogoče zaščititi, saj zanje veljajo v 2. točki zgoraj navedene ugotovitve o odprtosti delovanja javnih organov. Dodati je potrebno, da se javni uslužbenci v okviru svoje zaposlitve v organu javnega sektorja ter v okviru opravljanja javnih uslužbenskih nalog ne morejo zateči v anonimnost ter uveljavljati zaščite osebnih podatkov, ki morajo že po zakonu biti javni. Pooblaščenec poudarja, da osebni podatki oseb, ki so zaposlene kot javni uslužbenci, v okviru opravljanja dela v javnem organu po ZDIJZ ne morejo biti izjema od dostopa do informacij. ZDIJZ namreč v 3. odstavku 6. člena določa, da se ne glede na določbe 1. odstavka 6. člena (torej tudi glede izjeme, ki sicer ščiti osebne podatke) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Tako določa tudi Zakon o javnih uslužbencih, uradno prečiščeno besedilo-UPB2 (Uradni list RS, št. 32/06, v nadaljevanju ZJU) v 32. členu z definiranjem načela odprtosti do javnosti, po katerem organ obvešča javnost o svojem delovanju in o rezultatih opravljenega dela uradnikov na način, določen z zakonom in podzakonskimi predpisi. Prav tako 23. člen ZJU določa, da so uradniki javni uslužbenci, ki v organih opravljajo javne naloge, in javni uslužbenci, ki v organih opravljajo zahtevnejša spremljajoča dela, ki zahtevajo poznavanje javnih nalog organa. Javne naloge pa določa 16. točka 6. člena ZJU kot naloge, ki sodijo v delovno področje državnega organa ali organa lokalne skupnosti oziroma naloge, za katere je bila ustanovljena oseba javnega prava. Pri osebnih imenih na zahtevanem sklepu gre torej za osebna imena javnih uslužbencev, ki so glede na vsebino sklepa povezana z opravljanjem delovnega razmerja, zato so v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ prosto dostopna.

Pooblaščenec po preučitvi zgornjih pravnih vprašanj ter po seznanitvi z obravnavanim sklepom, ugotavlja, da vsebina sklepa ne spada v okvir katere od zakonsko določenih in v 6. členu ZDIJZ opredeljenih izjem. V skladu z zgoraj opisanimi načeli in kriteriji vsebina sklepa v celoti predstavlja informacijo javnega značaja.

Iz navedenih razlogov je razvidno, da je organ v izpodbijani odločbi napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, da je zahtevi prosilca ugodil.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Tržaška 68/a, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri sodišču. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka