Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 19.08.2005
Naslov: Prosilec zoper Upravno enoto Tržič
Številka: 021-60/2005/2
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja, po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju: Pooblaščenec), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/05, v nadaljevanju: ZDIJZ) o pritožbi …….. (v nadaljevanju: prosilka), zoper odločbo Upravne enote Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič (v nadaljevanju: organ), opr. št. 090-2/2005-27-2, z dne 4.6.2005, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja, na podlagi 2. odstavka 247. člena in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZUP) naslednjo

O D L O Č B O:


1. Pritožbi se ugodi.
2. Odločba se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti v 30 dneh. 

O B R A Z L O Ž I T E V:


Prosilka je dne 24.5.2005 od organa zahtevala vpogled in po potrebi fotokopiranje celotne dokumentacije postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja (zadeva št. 351-59/2004-28) in uporabnega dovoljenja (zadeva št. 351-78/2004-30) za objekt na naslovu »Pot na Zali rovt 15, Tržič«.

Organ, na katerega se je prosilka obrnila po zahtevano dokumentacijo, je 4.6.2005 (na podlagi 2. odst. 22. člena ZDIJZ) izdal odločbo št. 090-2/2005-27-2, s katero je zahtevek prosilke delno zavrnil v delu, ki se je nanašal na vpogled in fotokopiranje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v zadevi 351-59/2004 ter projekta izvedbenih del, projekta za vzdrževanje in obratovanje objekta in dokazila o zanesljivosti objekta v zadevi 351-78/2004-30.

Organ je v obrazložitvi odločbe ugotovil, da gre za dokumente v zadevi 351-59/2004-28 ter dokumente v zadevi 351-78/2004-30.
V prvi zadevi (351-59/2004-28) je kot upravni organ vodil postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjskega naselja »Zali rovt« - I. faza, ki zajema:
- odstranitev dela Osnovne šole Zali rovt na zemljišču parc. št. 616/3 k.o. Tržič; 
- spremembo namembnosti dela Osnovne šole Zali rovt v večstanovanjsko hišo na zemljišču parc. št. 616/3 k.o. Tržič;
- gradnjo stanovanjskih objektov št. 1, 2, 3, 4, 10, 11, 12 in 18 na zemljiščih parc. št. 616/3 k.o. Tržič in 616/1;
- gradnjo dela spremljajoče komunalne opreme na zemljiščih parc. št. 616/3 k.o. Tržič in 616/1.

V drugi zadevi (351-78/2004-30) je upravni organ vodil postopek pridobitve uporabnega dovoljenja za osem stanovanjskih enot v naselju »Zali rovt«, ki se nahajajo v obstoječem prizidku k bivši Osnovni šoli Zali rovt.

Po mnenju organa dokumenti, ki se nahajajo v zadevah št. 351-59/2004-28 in 351-78/2004-30 (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt izvedbenih del, projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta in dokazilo o zanesljivosti objekta) niso informacija javnega značaja, ker naj jih ne bi izdelal upravni organ sam, oz. v sodelovanju z drugim organom, niti jih ni pridobil od drugih oseb.

Organ je delno zavrnitev zahteve prosilke utemeljil s tem, da mora kot upravni organ z avtorsko lastnino strank v postopku ravnati skrbno in takih dokumentov ne posredovati nepooblaščenim osebam. Investitor je namreč za izdelavo projektne dokumentacije, ki zajema tudi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: PGD), ki ga mora investitor skladno z 2. odst. 54. čl. Zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS, 110/02 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju: ZGO-1) priložiti vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, po pogodbi najel izbranega projektanta, pogodba pa vsebuje tudi elemente avtorske pogodbe. Organ je navedel, da je javni uslužbenec zato pred posredovanjem takih podatkov dolžan preveriti, ali gre za posredovanje podatkov v mejah njegovih pooblastil in, ali je prosilec upravičen do posredovanja podatkov iz posamezne zadeve oz., ali je izkazan njegov pravni interes. Organje navedel, da je takšno ravnanje z lastnino strank (odjemalcev) predpisano tudi v njihovem internem organizacijskem predpisu šifra 037-N-OP-20-19, izdaja 02, z dne 1.4.2005 – Navodilo o upravnem poslovanju.

Organ je ugotovil, da je vpogled v PGD v ugotovitvenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja omogočen vsem tistim stranskim udeležencem, ki jim upravni organ prizna status stranke skladno z 62. čl. ZGO-1, takega statusa pa naj prosilka ne bi imela. Organ je v nadaljevanju obrazložitve navedel, da je enako stališče kot pri vpogledu v PGD zavzel tudi glede vpogleda v projekt izvedbenih del (v nadaljevanju PID), projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta (v nadaljevanju POV) in dokazilo o zanesljivosti objekta (v nadaljevanju dokazilo), saj gre pri PID in POV za dokumentacijo, ki jo za investitorja izdelajo druge pravne oz. fizične osebe, pri dokazilu pa gre za elaborat, ki ga za investitorja izdela izvajalec gradnje.

Organ je obrazložitev zaključil z ugotovitvijo, da prosilka ni zahtevala vpogleda v dokumentacijo po 1. odst. 82. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), zato organ pravne utemeljenosti zadeve ni preučil po tem zakonu, temveč po ZDIJZ, na katerega se je prosilka sklicevala. Po mnenju organa zahtevana dokumentacija ni informacija javnega značaja, saj je ni prejel od drugih oseb, za drugo osebo pa organ v tem primeru ne smatra investitorja, saj je le-ta imel v obeh zadevah (351-59/2004-28 in 351-78/2004-30) status aktivno legitimirane stranke.

Dne 7.6.2005 je organ prosilki poslal obvestilo o odobritvi delnega dostopa do informacije javnega značaja, v katerem jo obvešča, da ji je omogočen vpogled in fotokopiranje gradbenega in uporabnega dovoljenja  zadev 351-59/2004-28 in 351-78/2004-30, v delu, ki prosilki ni bil zavrnjen.

Prosilka se je na zavrnilno odločbo organa dne 17.6.2005 pritožila z obrazložitvijo, da je bila kot kupec enega od novo zgrajenih stanovanj na naslovu »Zali rovt 15« na podlagi izdanega uporabnega dovoljenja prepričana, da stanovanje ustreza tehničnim standardom, ker pa temu ni tako, prosilko zanima, na podlagi katerih dokumentov in zagotovil je Upravna enota Tržič lahko izdala uporabno dovoljenje. Od organa zahteva, da ji omogoči vpogled tudi v projekte in dokazila, ki so bili osnova za izdajo teh dovoljenj.

Organ je pritožbo kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe na podlagi 245. čl ZUP Pooblaščencu 27.6.2005 odstopil v reševanje.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec najprej opozarja, da v skladu z ZDIJZ prosilki ni potrebno izkazati pravnega interesa za dostop do informacije javnega značaja. V 3. odstavku 17. člena ZDIJZ je namreč določeno, da prosilcu zahteve ni treba pravno utemeljiti. Pravni interes torej za odločitev v tej zadevi ni relevanten. V skladu z načelom prostega dostopa (prim. 5.čl. ZDIJZ) pridobitev dokumentov, za katere prosilka navaja, da so informacija javnega značaja, tudi ni vezana na položaj ali kakršnokoli lastnost stranke oziroma prosilke. Informacije javnega značaja so namreč prosto dostopne vsem fizičnim in pravnim osebam.

Bistven element presoje je torej zgolj ta, ali gre za informacijo javnega značaja ali ne.

Pooblaščenec opozarja, da se zgolj pri treh skupinah dokumentov dostop do informacije javnega značaja lahko zavrne. To so primarno tiste informacije, ki po svoji vsebini sploh niso informacije javnega značaja (zasebna zdravstvena kartica, potni list, zasebna pošta na službenem elektronskem naslovu…). V drugi skupini gre za dokumente, ki sicer po vsebini predstavljajo informacijo javnega značaja, vendar so zaradi drugih razlogov iz tega splošnega režima vnaprej izvzeti (t.i. izključitve). V starejših ureditvah drugih držav je zakonodajalec večkrat določil apriorno izključitev določenih informacij javnega značaja od splošnega dostopa za določene organe, predvsem varnostno-obveščevalne službe, ali pa je izključil določeno vrsto informacij. Zadnja novela ZDIJZ (Ur. l. RS, št. 61/2005, ZDIJZ-A), ki je začela veljati 15.7.2005, je v 2. odstavku 4. člena uvedla zgolj eno izključitev, in sicer je iz režima informacij javnega značaja izključeno arhivsko gradivo, ki ga hrani v okviru javne arhivske službe pristojni arhiv. Trend razvoja prava dostopa do informacij javnega značaja pa je, da je potrebno vsak dokument oziroma informacijo presojati posebej, oziroma da v osnovi vse informacije veljajo za javno dostopne. V tretji vrsti niso prosto dostopni tudi tisti dokumenti, ki predstavljajo izjeme od javnosti v skladu s 6. členom ZDIJZ. Te delimo na relativne in absolutne. Pri relativnih izjemah je dopustno izvajati test interesa javnosti, pri absolutnih izjemah pa ne. V našem pravnem redu poznamo le 5 absolutnih izjem:
• tajne podatke najvišjih dveh stopenj (oznaka TAJNO in STROGO TAJNO, ne pa za oznaki INTERNO in ZAUPNO);
• podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije, s katero ima Republika Slovenija sklenjeno mednarodno po¬godbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov;
• podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi davčnih podatkov, ki jih organom v Republiki Sloveniji posreduje organ tuje države;
• podatke državne statistike (poročevalska enota);
• in davčni postopek ter davčna tajnost pri fizičnih osebah, pri pravnih pa zgolj do dokončnosti davčnega postopka. 

Pooblaščenec poudarja, da je v osnovi vsa dokumentacija, ki je podlaga za izdajo določene upravne odločbe oziroma je povezana z vodenjem upravnega postopka  informacija javnega značaja. Med upravne odločbe sodijo tudi gradbena in uporabna dovoljenja. To izhaja iz opredelitve informacije javnega značaja, ki je zapisana v določbi 1. odst. 4. člena ZDIJZ. Po tej definiciji je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V delovno področje organa sodi vodenje postopkov za pridobitev gradbenih in uporabnih dovoljenj. Zahteva prosilke se, kot izhaja tudi iz izpodbijane odločbe, nanaša na informacije, ki se nahajajo v obliki dokumenta oziroma v pisni obliki. Izpolnjeno je tudi tretje merilo za informacijo javnega značaja in sicer, da organ z dokumenti razpolaga. Dikcijo »ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb« je namreč treba razlagati in presojati le z vidika, ali organ z dokumentom razpolaga, saj okoliščina, kdo je dokument izdelal, pri dostopu do informacij javnega značaja nima nobenega pomena.

V izpodbijani odločbi je organ ocenil, da zahtevana dokumentacija ni informacija javnega značaja, saj je ni prejel od drugih oseb, za drugo osebo pa organ v tem primeru ni štel investitorja, saj je le-ta imel v obeh zadevah (351-59/2004-28 in 351-78/2004-30) status aktivno legitimirane stranke. Takšna trditev materialnopravno ni pravilna. V pravno varovanem postopku dostopa do informacij javnega značaja (postopku na podlagi pisne zahteve in v kasnejšem pritožbenem postopku) se zakon, ki ureja splošni upravni postopek, uporablja zgolj subsidiarno. To pa ne pomeni, da se uporablja za interpretacijo, razlago tistih materialnopravnih pojmov, kot je v tem primeru »druga oseba«, ki so jasni in nedvoumni. Jasni in nedvoumni pojmi, kot je »druga oseba« iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ namreč sploh ne potrebujejo razlage, saj je njihova vsebina očitna in nedvoumna in ne dopušča drugih, dodatnih pomenov. Pooblaščenec zato opozarja, da osebe s statusom stranke v upravnem postopku zagotovo sodijo med druge osebe (pravne ali fizične) v smislu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.

Bistveni element dostopa do javnih informacij, med katere sodijo tudi vse odločbe, je, da gre pri upravnih (ali sodnih odločbah) za akt, ki ga izda pristojni organ. Ta pa mora ves čas poteka postopka paziti na to, da ne bodo prizadete pravice tretjih in javna korist. To brez dvoma pomeni, da pristojni organ odloča v imenu vseh državljanov Republike Slovenije in da mora postopek izdaje nekega dovoljenja slediti tudi zaščiti javne koristi. Pojem javnega interesa je imanenten vsakemu upravnemu postopku, v katerem se odloča o upravni zadevi. Upravna zadeva je namreč v skladu z 2. odst. 3. čl. ZUP vsaka zadeva, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari.

Zagotovitev nadzora javnosti je torej ključnega pomena. Javnosti mora biti dana možnost, da nadzoruje pravilnost samega postopka izdaje gradbenih ali uporabnih dovoljenj oziroma da spremlja njihov potek. Da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Cit. 'Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.' (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72).
 
Po določbi 43. člen ZUP mora sicer oseba, ki se želi udeleževati postopka, izkazati pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Pravna korist pa je le neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. V četrtem odstavku 43. člena (ta člen velja od uveljavitve ZUP-C) je določeno še, da mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes. Ta člen je potrebno omeniti le zato, ker ima zapisano definicijo pravnega interesa, ki pa za postopke po ZDIJZ, kot je bilo že obrazloženo, nimajo nobenega pomena. Na ta določila ZUP-a torej ZDJIZ ne posega. Namen ZDIJZ namreč ni v predpisovanju, kdo je lahko udeležen v upravnem postopku, ki ni voden na podlagi zahteve po ZDIJZ. ZDIJZ vsebuje materialne in procesne določbe, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja. Te pa so seveda lahko nastale tudi v določenem upravnem postopku. Potrebno je torej ločiti sam postopek izdaje nekega dovoljenja, kjer so v postopku udeležene zainteresirane stranke za pridobitev le-tega, in pa postopke, ki se začnejo na podlagi ZDIJZ. Zahteva po ZDIJZ se lahko vloži tudi med samim potekom postopka izdaje gradbenega dovoljenja, saj ZUP nikjer ne določa, da so takšni postopki per se zaprti za javnost. V 155. in 156. členu ZUP je celo izrecno določeno, kdaj lahko uradna oseba, ko se odloči za ustno obravnavo, postopek za javnost zapre. Res je, da velika večina postopkov poteka po skrajšanem ugotovitvenem postopku, brez navzočnosti strank in pisno. Kljub temu lahko vsakdo, ne zgolj stranka v postopku, na podlagi ZDIJZ zahteva vpogled v dokumente ali fotokopije ali elektronski zapis dokumentov med samim potekom postopka (tako upravnih kot tudi sodnih postopkov). V 1. odst 6. člena ZDIJZ, ki določa izjeme od dostopa do javnih informacij, je med izjemami, ko organ prosilcu lahko zavrne dostop do dokumenta, v 7. točki zapisano tudi to, da organ zavrne dostop, če gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. ZDIJZ v tej točki in še nekaterih drugih vpeljuje v postopek dostopa t.i. škodni (harm) test. To pa pomeni, da mora organ prve stopnje (in na drugi stopnji tudi Pooblaščenec) pretehtati, kdaj bi razkritje neke informacije lahko škodovalo izvedbi samega postopka. Te točke 6. člena torej ne gre tolmačiti zgolj tako, da se dostop kar a priori zavrne, temveč zgolj tako, da je treba pretehtati možnost odobritve dostopa in morebitne škodljive posledice na postopek, ki bi nastale z razkritjem dokumenta. Če škodni test pripelje do ugotovitve, da nek podatek ne bo škodoval izvedbi postopka, potem ni pravne podlage za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja. Na podlagi 7. tč. 6. čl. ZDIJZ se dostop do nekega dokumenta po izvedbi škodnega testa lahko v celoti zavrne zgolj v času, ko sam postopek še traja, ko gradbeno ali uporabno dovoljenje še ni izdano, saj se lahko dostop zavrne le, če razkritje škoduje izvedbi postopka? Vprašanje, ali gre do dokončnosti ali zgolj do izdaje. V tem primeru ta izjema torej ne pride v poštev, saj sta gradbeno in uporabno dovoljenje v obravnavi zadevi že pravnomočna. Vedno pa mora organ pri dostopu do javnih informacij seveda paziti še na ostale izjeme od dostopa, ki jih definira 1. odst. 6. člena. Največkrat zaradi prisotnosti drugih izjem pride v poštev t.i. delni dostop, ki ga opisuje 7. člen ZDIJZ.

Ko odločba postane dokončna, je razlogov za zavrnitev dostopa do javne informacije bistveno manj. Po tem je pri obravnavi zahteve po ZDIJZ potrebno upoštevati zgolj še varstvo osebnih podatkov, ki se nahajajo v posamezni odločbi oz. spisu (starost, naslov nosilca dovoljenja, ime in priimek, če gre za fizično osebo), morebitno poslovno skrivnost ali tajni podatek v posamezni odločbi, davčno tajnost, izjeme, ki jih določa zakon, ki ureja dejavnost državne statistike, in druge izjeme, ki jih taksativno našteva 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Potrebno se je zavedati, da se podatek za tajnega lahko določi le na podlagi Zakona o tajnih podatkih, pri poslovnih skrivnostih pa moramo upoštevati vidike, ki jih obravnava Zakon o gospodarskih družbah.

Nenazadnje je treba poudariti, da je ZUP-C odpravil nejasnosti v zvezi s pravnim interesom, saj je v 82. členu jasno razmejil pravico vpogleda v spis in zahtevo za dostop do informacije javnega značaja na podlagi ZDIJZ. 2. odstavek 82. člena veljavnega ZUP (pred novelo je imel popolnoma identično določbo), določa, da ima pravico pregledovati dokumente poleg stranke v postopku in stranskega udeleženca tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. V tem primeru gre za postopek, ki še ni končan in takšna oseba, ki pravno korist izkaže, ima pravico vpogleda v celoten spis, brez izjem.

Skupaj z določili ZDIJZ, ko gre za dokumente (odločbe), nastale v upravnem postopku, pa je sedaj potrebno brati tudi 3. odst. 82. člen ZUP, ki je dostop uskladil z ZDIJZ. Po tej določbi v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, lahko, ne glede na določbe tega zakona, vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih upravnih zadevah.

ZUP torej v tem členu napoti na ZDIJZ, takoj ko organ presodi, da lahko gre za informacijo javnega značaja.

Pooblaščenec ocenjuje, da dokumentacija, ki je navedena v obravnavanem gradbenem in uporabnem dovoljenju, ne more predstavljati dokumenta, ki bi lahko bil v celoti označen za poslovno skrivnost (morda bi bila lahko poslovna skrivnost izvajalca in lastnikov stanovanj shema varovalnih sistemov, če obstajajo na objektu), niti ne vsebuje toliko osebnih podatkov (če sploh katere), da bi dostop do dokumentov v spisu lahko bil v celoti zavrnjen. Osebni podatek je po 1. tč. 6. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 59/99, 57/01, 59/01 in 86/04, v nadaljevanju ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Ob tem je treba opozoriti, da je vsaka razlaga odnosa med ZDIJZ in ZVOP-1 neločljivo povezana s tehtanjem vrednot, ki jih oba zakona varujeta. V skladu s 1.čl. ZVOP-1 se s tem zakonom med drugim preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov.

V določbi 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, št. 29/94, št. 45/94, št. 82/94, št. 20/98, št. 32/98, št. 37/98, št. 84/98, št. 6/99, št. 54/99, št. 31/00, št. 36/00, št. 45/01, št. 59/01, št. 50/02 in št. 93/02; v nadaljevanju: ZGD) je opredeljena poslovna skrivnost kot podatek, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD).

V tem konkretnem primeru sta bila gradbeno in uporabno dovoljenje izdana pravni osebi, ki pravic iz naslova varstva osebnih podatkov nima. Osebni podatek je namreč le podatek, ki se nanaša na posameznika; posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba (1. in 2. tč. 6. čl. ZVOP-1). Prav tako ime in priimek uradnega zastopnika, v tem primeru direktorice družbe, ni varovan osebni podatek, saj je prosto dostopen v Sodnem registru. Tudi imena in priimki odgovornih projektantov niso varovani osebni podatki, saj so prosto dostopni na spletni strani Inženirske zbornice Slovenije za gradbene, strojne in elektroinženirje. Njihove podatke je možno poiskati preko iskalnika na spletnem naslovu www.izs.si/imeniki/, ki omogoča iskanje po imenih in priimkih.

Tudi Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije ima na svoji spletni strani (http://www.arhiforum.com) imenik inženirjev prosto dostopen. Zbornica na spletni strani obvešča uporabnike imenika, da le-ta ni ažuriran, ker pripravljajo novo elektronsko inačico. Tudi če kakšnega odgovornega projektanta v imenikih ne najdemo, javnost tega podatka zagotavlja 124. člen ZGO-1, ki govori o zbiranju podatkov in javnosti imenika. Javnost podatkov zagotavlja 2. odstavek te določbe, ki govori o tem, da ima vsakdo pravico pridobiti podatke, a samo o tem, ali je posameznik vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Pri odgovornem projektantu, navedenem v 4. odstavku na strani 1 obravnavanega gradbenega dovoljenja, so navedeni zgolj ti podatki, ki dokazujejo, da je vpisan v imenik. Zato imen in priimkov odgovornih projektantov in ostalih inženirjev iz dokumentov v spisu ni potrebno črtati, ker ne predstavljajo izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Na podlagi ugotovljenega mora organ iz dokumenta izločiti le tiste dele, ki vsebujejo podatke, ki predstavljajo izjemo v skladu s 6. členom ZDIJZ, v preostalem delu pa se mora prosilki zagotoviti delni dostop. Delni dostop je urejen v določbi 7. člena ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjeme iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter prosilca seznani z vsebino preostalega dokumenta. Organ mora zato prosilki omogočiti vpogled z zabrisanimi podatki, ki predstavljajo zgoraj opisane izjeme, in ji, če bo uporabil institut delnega dostopa, nato izdati zavrnilno odločbo, v kateri mora obrazložiti, katere podatke in zakaj jih je črtal.

Pooblaščenec ob tem izrecno opozarja, da mora organ omogočiti posredovanje fotokopij zahtevane informacije javnega značaja v skladu s 16. členom Uredbe o posredovanju informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 115/03; v nadaljevanju: Uredba). Uredba določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:

1. fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki,
2. zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).

Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).

Pooblaščenec na koncu še opozarja, da je prosilka v pritožbi omejila svojo pravico izbire oblike, v kateri se želi seznaniti z informacijo javnega značaja. Po 1. odstavku 5. člena ZDIJZ ima namreč prosilce pravico do izbire oblike. Lahko se odloči za vpogled, prepis, fotokopijo ali elektronski zapis.

Ker gre pri dokumentaciji v spisu za pridobitev gradbenega ali uporabnega dovoljenja lahko tudi za dokumente (načrte), ki sodijo med avtorsko zaščitena dela, je potrebno pri tovrstnih zahtevah slediti še določilu 2. odst. 25. člena ZDIJZ, ki določa, če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, da organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled. To pomeni, da pri avtorsko varovanih delih prosilec ne more izbrati oblike informacije, , ker je zakonodajalec omejil dostop zgolj z vpogledom.

Potrebno je opozoriti, da se 2. odstavek 25. člena lahko uporablja le takrat, ko zavezanec oz. organ javnega sektorja primerka nekega avtorskega dela ni odkupil, niti ni pridobil ustreznih avtorskih pravic, temveč ga je v svojo posest pridobil zgolj zaradi vodenja kakšnega postopka (npr. upravnega za izdajo gradbenega dovoljenja, ko je potrebno v dokumentacijo za pridobitev dovoljenja priložiti tudi načrte objektov, ki jih kot avtorji izdelajo arhitekti). Če in ko pa zavezanec primerek avtorskega dela in materialne avtorske pravice na njem odkupi zaradi svojih potreb, je s tem pridobil materialne pravice, ki jih je z avtorjem dogovoril z avtorsko pogodbo. Avtorju na ta način na delu ostanejo samo še moralne avtorske pravice, če ni s pogodbo drugače dogovorjeno. V obravnavanem primeru organ avtorskih del ni odkupil, zato je uporaba tega člena potrebna in nujna. Ker pa je prosilka v pritožbi že sama omejila svojo pravico na zakonsko dopustno obliko, presoja organa o dopustnosti prostega dostopa druge oblike informacije javnega značaja ni več potrebna.

Na podlagi navedenega je Pooblaščenec po opravljenem preizkusu, izvedenem po 1. in 2. odstavku 247. člena ZUP, ugotovil, da organ ni uporabil ustreznih zakonskih določb ZDIJZ, kar pomeni kršitev materialnega prava in kršitev procesnih pravil v postopku pridobitve informacije javnega značaja. Pooblaščenec je spoznal, da bo pomanjkljivosti postopka v smislu ugotovitve, ali so v zahtevanih dokumentih prisotne izjeme od prostega dostopa in posledične zagotovitve delnega dostopa, hitreje in bolj ekonomično odpravil organ, zato je po določilu 3. odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in vrniti organu v ponovno odločanje, v katerem mora organ upoštevati pripombe in opozorila iz te obrazložitve.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče. Tožba se lahko pošlje po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri sodišču. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka