Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 30.12.2003
Naslov: Prosilec, zoper ravnanje Univerze v Ljubljani, Pravne fakultete
Številka: 020-14/2003/4
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: pooblaščenec), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št.24/03; v nadaljevanju: ZDIJZ) o pritožbi ……………………… .

………… (v nadaljevanju: prosilec), zoper ravnanje Univerze v Ljubljani, Pravne fakultete, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

ODLOČBO:

1. Organ je prosilcu dolžan posredovati izpisek iz sodnega registra, ki se nanaša na Inštitut za javno upravo in iz katerega je razviden status samega inštituta, ter razmerje med inštitutom in organom.

2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 13.10.2003, naslovil na pooblaščenca pritožbo glede dostopa do informacij javnega značaja, ki jo je pooblaščenec prejel dne 17.10.2003. V njej navaja, da je v mesecu maju 2003, ……………… želel od ………………… Pravne fakultete, …………… dobiti odgovore v zvezi s statusom nekaterih zaposlenih na fakulteti, ki delajo tudi zunaj fakultete. Po njegovih navedbah je poslal več elektronskih sporočil, poleg tega pa je večkrat  govoril tudi s ……………… . Pojasnilo zakaj mu ………… pravne fakultete ne odgovori je po navedbah poizkušal dobiti tudi od …………… univerze ……………… , vendar odgovora od  ……………… . kljub temu ni prejel. Zato je prosilec vložil pritožbo zaradi molka organa.

 

Pritožbi je priložil kopijo elektronskega sporočila, z dne 12.05.2003, ki ga je prosilec naslovil na organ. V njem je spraševal po informacijah o statusu Inštituta za javno upravo (v nadaljevanju: inštitut), delavcev v tem inštitutu in razmerja inštituta do organa. Nadalje je spraševal kako lahko inštitut ustanovi vzporedni d.o.o., ki deluje pod njegovim okriljem in ali bi inštitut, katerega ustanovitelj je organ, za to potreboval dovoljenje organa. V nadaljevanju je prosilca zanimalo sodelovanje delavcev organa pri drugih institucijah, ter pogodbena razmerja zaposlenih pri organu.

 

Priložen je tudi odgovor organa, z dne 14.05.2003.

 

Organ je pooblaščencu dne 27.10.2003 posredoval elektronsko sporočilo, v katerem je zapisal, da pošilja stališče glede odgovora na željo prosilca in da predlaga pooblaščencu, da mu ga le-ta posreduje. V njem je zapisal, da se ob vprašanju statusa inštituta in razmerja do organa, vsi podatki, ki jih želi imeti prosilec nahajajo v aktih obeh institucij, ki so  javno dostopni v sodnem registru, tako da jih lahko vsakdo tam tudi dobi. Razmerje je deloma urejeno tudi z veljavno zakonodajo, ki je tudi javno dostopna. Zaradi navedenega organ meni, da ni potrebe, da dodatno posreduje informacije, ki so javno dostopne. Na drugi del vprašanja, ki se nanaša na sodelovanje delavcev organa pri drugih institucijah, je organ zapisal, da je možnost takega sodelovanja omejena s konkurenčno klavzulo, ki jo vsebuje Zakon o delovnih razmerjih in tudi Statut Univerze v Ljubljani. Organ je zapisal, da gre za  veljavno in javno dostopno zakonodajo. Glede preostalega dela organ zapiše, da ni podana zahteva po informaciji javnega značaja ampak po komentarju, ki pa ga ZDIJZ ne varuje. Pogodbeno razmerje med organom in sodelavci pa po mnenju organa ni javna informacija.

 

Pooblaščenec je dne 28.10.2003, v skladu s prvim odstavkom 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02; v nadaljevanju ZUP), pozval organ, da mu brez odlašanja, najkasneje pa v petih dneh hkrati z vrnitvijo pritožbe sporoči razloge, zaradi katerih ni pravočasno izdal odločbe o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja.

 

Ker pooblaščenec v postavljenem roku ni prejel v skladu s prvim odstavkom 255. člena ZUP in v skladu z ostalimi določbami ZUP, uradnega odgovora organa, izdaja odločbo, s katero je odločil o zahtevku prosilca.

 

Pooblaščenec je dne 15.12.2003, opravil v skladu z 139. členom ZUP-a, uradni obisk pri organu, kjer je ugotavljal dejansko stanje. Pooblaščenec je preveril, katere dokumente poseduje organ in katere informacije se nahajajo v njih.

 

Pooblaščenec mora pred samim vsebinskim odločanjem opozoriti, tako prosilca, kakor tudi organ na dejstvo, da ZDIJZ varuje dostop do informacij javnega značaja. Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

 

Pri tem pooblaščenec opozarja prosilca, da le-ta lahko zahteva dokumente na katerih se nahajajo informacije javnega značaja, kakor jih definira zakon, v skladu z ZDIJZ pa nima zavarovane pravice zahtevati obrazložitev posameznih informacij, njihovo analizo, komentarje ali mnenja k posameznim informacijam. Poleg tega pooblaščenec opozarja, da mora informacija že obstajati, in da torej ZDIJZ ne varuje dostopa do informacij, ki bodo šele nastale.

 

Pooblaščenec ob tem tudi opozarja organ, da je dolžan ravnati v skladu z določili ZUP. V primerih, ko ga k temu pozove nadrejeni organ, v primeru dostopa do informacij javnega značaja, pooblaščenec, mora ravnati v skladu z zakonskimi določbami ZUP-a in ZDIJZ-a.

 

Poleg tega pooblaščenec opozarja organ, da v primeru, ko se informacija javnega značaja nahaja pri njem, v obliki dokumenta, kakor ga opredeli ZDIJZ, bodisi, da ga je izdelal sam, ali v sodelovanju z drugim organom, ali pa da ga zgolj poseduje, ker ga je pridobil od drugih oseb, da ga je dolžan v skladu z določbami ZDIJZ posredovati prosilcu. Samo dejstvo, da ga prosilec lahko pridobi tudi drugje je nerelevantno, če organ poseduje ta dokument. V tem primeru mu ga mora vsekakor posredovati na način kot je to določil ZDIJZ.

 

Poleg tega pooblaščenec opozarja, da ZDIJZ določa tudi postopek, po katerem mora ravnati organ v primeru, ko je nanj naslovljena zahteva po dostopu do informacij javnega značaja.

 

Prvo vprašanje prosilca se nanaša  na informacije o statusu inštituta in delavcev v tem inštitutu oziroma na razmerje med fakulteto in IJU. Organ je prosilcu odgovoril, da so podatki o statusu sestavni del aktov obeh institucij, ki da so javno dostopni v sodnem registru. Pooblaščenec opozarja organ, da je le-ta dolžan posredovati prosilcu izpisek iz sodnega registra, ki se nanaša na inštitut in iz katerega je razviden status samega inštituta, ter razmerje med inštitutom in organom. Pooblaščenec je pri preverjanju dejstev pri organu ugotovil, da organ ne poseduje dokumentov, ki bi izkazovali status delavcev pri inštitutu, zato v tem delu ne more ugoditi zahtevi prosilca. ZDIJZ namreč v 4. členu določa, da je informacija javnega značaja, informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.V konkretnem primeru organ ne poseduje dokumenta, ki bi kazal na status zaposlenih pri inštitutu, zato ga ni dolžan posredovati, ker je ta dokument, dokument inštituta. Pooblaščenec ni presojal status inštituta kot organa, ker v konkretnem primeru inštitut ni bil naslovnik zahteve po predložitvi informacije javnega značaja. Le-ta se bo ob morebitnem sporu določal v skladu z določbami ZDIJZ.

 

Na vprašanje prosilca, kako lahko inštitut ustanovi vzporedni d.o.o., ki deluje pod njegovim okriljem (IJU Consulting), pooblaščenec opozarja, da zahtevana informacija ne ustreza informaciji javnega značaja, kot jo opredeljuje ZDIJZ, temveč je podana zahteva po komentarju, analizi, odgovoru, ki pa jo ZDIJZ ne določa kot informacijo javnega značaja.

 

Pooblaščenec opozarja, da isto velja tudi za navedbo prosilca, da bi za to verjetno potreboval dovoljenje organa, v kolikor je organ ustanovitelj inštituta. Tudi v tem primeru prosilec ne zahteva informacije javnega značaja, ki bi bila vsebovana v že obstoječem dokumentu in zatorej dostop do take informacije ni varovan v skladu z ZDIJZ, saj informacija niti še ne obstaja.

 

Drugi del vprašanj se nanaša na sodelovanje delavcev organa pri drugih institucijah. Organ je zapisal, da je možnost takega sodelovanja omejena s konkurenčno klavzulo, ki jo vsebuje Zakon o delovnih razmerjih in tudi Statut Univerze v Ljubljani, ki je veljavna in javno dostopna zakonodaja. Pooblaščenec ob navedenih vprašanjih ugotavlja, da prosilec ni podal zahteve po določeni informaciji javnega značaja, temveč splošna vprašanja, ki zahtevajo komentar, analizo, odgovor. Zahtevana informacija torej ne ustreza informaciji javnega značaja, kot jo opredeljuje ZDIJZ, temveč je podana zahteva po komentarju, ki pa jo ZDIJZ ne varuje.

 

Tretji sklop vprašanj prosilca se nanaša na vprašanje pogodbenih razmerij zaposlenih pri organu. Iz samega vprašanja ni jasno razvidna informacija, ki jo prosilec želi prejeti. Prosilec mora navesti konkretno informacijo, ki jo želi prejeti, oziroma dokument, ki ga želi videti. V konkretnem primeru pooblaščenec ni mogel odločati o zahtevi prosilca, ker je bila le-ta nedoločena oziroma nedoločljiva v skladu z določbami ZDIJZ-a in ZUP-a.

 

Ob tem pooblaščenec opozarja, da ni presojal načina vročanja zahtevkov prosilca, saj organ ni izpostavil morebitne nepravilnosti vročanja, prosilec pa je pravilno vročal zahtevke pri pooblaščencu.

 

Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožbi v dveh izvodih je treba priložiti to odločbo v izvirniku ali neoverjeno kopijo.

 

 

Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja

Igor Šoltes, univ. dipl.iur.