Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 30.11.2006
Naslov: Prosilec zoper Okrožno sodišče v Ljubljani
Številka: 021-91/2006/4
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Ostali sodni postopki
Status: Zavrnjeno


Datum: 30.11.06
Številka:  021-91/2006/4


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS št. 24/2006- uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. Su 1-8/2006-1 z dne 29.09.2006, Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 08. 09. 2006 na organ naslovil zahtevo:
1.    za fotokopijo vloge oz. predloga s prilogami ter dokumenta o zaključku nepravdnega postopka predlagatelja Gradbenega podjetja Grosuplje, d.d. za imenovanje članov nadzornega sveta v nepravdnem postopku iz leta 2002 (ali konec leta 2001),

2.    glede na prejete podatke o opravljenih in napovedanih glavnih obravnavah v kazenski zadevi ……. (kršitev 244. čl. KZ) na osnovi njegove vloge z dne 03.08.2006, po katerih je bila zadnja napovedana obravnava 26.05.2006, za dokument o zaključku postopka (zapisnik glavne obravnave in /oz. sodbe), o prekinitvi postopka in razlogih za prekinitev oziroma datum naslednje obravnave, v kolikor postopek še ni zaključen.


Prosilec  je v zahtevi navedel, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo kriterije, na osnovi katerih lahko prosilci zahtevajo posredovanje podatkov po ZDIJZ. Pri tem še dodaja, da za zahtevane dokumente izkazuje tudi pravni interes po 150. čl. ZPP na osnovi tožbe VPg 61/2005.

Organ je prosilcu dne 29.09.2006 izdal odločbo št. Su 1-8/2006-1, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil in sicer v delu, ki se nanaša na zahtevo po posredovanju vloge stranke v nepravdni zadevi Ng 18/2002. V obrazložitvi organ pojasnjuje, da vloga stranke v gospodarski zadevi kot dokument, ki ga je stranka sestavila zaradi nepravdnega postopka, ni informacija javnega značaja. Po določbah procesnega zakona – Zakona o pravdnem postopku – imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati vse spise pravde, v katerih so udeležene. Drugim osebam, ki imajo upravičeno korist, se lahko dovoli ta pregled ali prepis posameznih spisov. Dokler postopek teče, dovoli to predsednik senata, potem ko je končan, pa predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma delavec na sodišču, ki se ga za to določi. Organ pri tem ugotavlja, da prosilec v svoji prošnji upravičene koristi ni izkazal. Prav tako ZDIJZ v 8. tč. 1. odst. 6. čl. določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek, ki je bil sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. S tem je priznana izjema od načela prostega dostopa, ki kot legitimnega priznava zasebni interes stranke, da se varuje njena zasebnost.

Na zavrnilno odločbo organa je prosilec dne 19.10.2006 pri organu vložil pritožbo, ki jo je organ, z dopisom št. Su 1-8/2006-14 z dne 30.10.2006, poslal v odločanje Pooblaščencu.

Prosilec se v pritožbi sklicuje na dejstvo, da je delovno področje organa tudi vodenje nepravdnih postopkov, kar navsezadnje kaže tudi opredelitev zadeve kot Ng 18/2002 ter sklep o ustavitvi postopka z dne 14.05.2002, opr. št. Ng 18/2002-8. Po mnenju prosilca je jasno, da je sodišče dobilo predlog in dopolnilni predlog Gradbenega podjetja Grosuplje za imenovanje članov nadzornega sveta, ta pa je vseboval tudi prilogo. ZDIJZ v 4. členu natančno določa, da so informacije javnega značaja tudi dokumenti, ki jih organ pridobi od drugih oseb. ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja. Za dostop do informacij javnega značaja ni potrebno izkazati upravičene koristi – ta je zagotovljena s samim zakonom, ki konkretizira ustavno pravico iz 39. čl. Ustave RS ter pravice iz Deklaracije ZN o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prosilec poudarja, da ZDIJZ v 6. čl. določa tudi omejitve dostopa (izjeme), pri čemer je v 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ določeno, da morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja te točke:
-    da gre za podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi sodnega postopka,
-    da bi razkritje škodovalo izvedbi.
V zvezi s tem prosilec pripominja, da si je težko predstavljati, da bi razkritje škodovalo postopku, ki je bil pravnomočno zaključen 28.05.2002. Po mnenju prosilca kumulativno določena pogoja za zavrnitev dostopa na osnovi izjeme iz 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ nista izpolnjena, zato je zavrnitev na tej osnovi nezakonita. Brez zakonske podlage pa je, po prepričanju prosilca, tudi razmišljanje organa o interesu stranke, da se varuje njena zasebnost. Pravna oseba nima zasebnosti, eventuelno ima lahko poslovne skrivnosti – te pa so opredeljene v 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Pooblaščenec je organ dne 09.11.2006, z dopisom št. 021-91/2006/2 pozval, naj mu posreduje dokumente, potrebne za rešitev zadeve, kar je organ dne 13.11.2006 tudi storil in mu posredoval vlogo predlagatelja Gradbeno podjetje Grosuplje, d.d. za imenovanje članov nadzornega sveta v nepravdnem postopku iz leta 2002.

Pritožba ni utemeljena.


Ker se organ v zavrnilni odločbi sklicuje na to, da informacija, ki jo zahteva prosilec, ni informacija javnega značaja v smislu ZDIJZ, se Pooblaščenec v nadaljevanju najprej opredeljuje do tega vprašanja.

Ne glede na dejstvo, da v obravnavanem primeru ni sporno, da organ spada v krog organov, ki jih kot zavezance po ZDIJZ določa 1. člen tega zakona, pa Pooblaščenec ugotavlja, da niso vse informacije, ki so v posesti organa, informacije javnega značaja.

Definicija informacije javnega značaja je določena v 4. členu ZDIJZ: »Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb«.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z javnopravno dejavnostjo organa. Pogoj, da informacija izvira iz delovnega področja organa, namreč v prvi vrsti pomeni, da gre za informacijo, ki jo je organ izdelal pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Obenem pa ni nujno, da organ, ki je zavezanec po ZDIJZ, sploh kakorkoli sodeluje pri nastanku določene informacije, ampak zadostuje tudi, da informacijo pridobi od drugih oseb. To velja zlasti, kadar organ informacije po uradni dolžnosti pridobi od drugih organov ali oseb, ker obstaja zakonsko predpisana dolžnost ali pogodbena obveznost teh oseb, da mu informacije posredujejo.

Pooblaščenec ugotavlja da je zahtevani dokument v nepravdnem postopku, ki je eden izmed postopkov sodnega varstva, vložila pravna oseba zasebnega prava. Gre za vlogo, ki jo je pravna oseba, za imenovanje članov nadzornega sveta prek sodišča, vložila po 267. členu tedaj veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 45/2001 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD).

Pravica do sodnega varstva je ustavna pravica, zagotovljena v 23. čl. Ustave RS. Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Iz 1. člena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/1986, s spremembami in dopolnitvami,  v nadaljevanju ZNP) obenem izhaja, da se v tem postopku obravnavajo osebna stanja, družinska in premoženjska razmerja ter druge zadeve, za katere je s tem ali z drugim zakonom določeno, da se rešujejo v nepravdnem postopku. Nepravdni postopek je torej eden izmed sodnih postopkov, ki omogoča uveljavljanje ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. čl. Ustave RS in v katerem se odloča o vprašanjih, ki sodijo v sfero civilnega prava. Tako je bila dokumentacija, ki jo zahteva prosilec, organu s strani Gradbenega podjetja Grosuplje d.d. posredovana, ker je pravna oseba želela uveljavljati svojo pravico in ne zato, ker bi bila to njena zakonska ali pogodbena obveznost.

Upoštevaje navedeno Pooblaščenec meni, da ni mogoče slediti navedbam prosilca, da je vloga udeleženca v nepravdnem postopku informacija javnega značaja, ker jo je organ pridobil v okviru izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Pomembno je namreč dejstvo, da organ zahtevane informacije ni pridobil v zvezi z izvrševanjem javnopravne dejavnosti, ampak od zasebnopravnega subjekta, ki je zahtevani dokument vložil v sodnem postopku, za zavarovanje svojega zakonitega interesa. Vloga udeleženca v nepravdnem postopku je torej institut civilnega prava, na katerega ni mogoče v celoti aplicirati načela javnosti, saj bi to pomenilo nesorazmeren poseg v ustavno pravico iz 23. čl. Ustave RS.

Pravica dostopa do informacij javnega značaja je temeljna človekova pravica, določena v 2. odstavku 39. člena Ustave RS, ki pravi: »Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon«. Način uresničevanja pravice dostopa do informacij javnega značaja pa ne more biti absoluten, pri tem je treba upoštevati  tudi omejitve, ki zagotavljajo uresničevanje drugih  pravic.

3. odst. 15. čl. Ustave RS določa, da so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava RS. V odločbi OdlUs VI, 58, se je US izreklo, da je ustava z določbo 3. odst. 15. čl. postavila meje temeljnim ustavnim pravicam glede na pravice drugih in zaradi varstva prednostnih pravnih dobrin ter se opredelila zoper morebitne zlorabe temeljnih pravic, s katerimi bi bile lahko ogrožene tako pravice posameznika kot družbe kot celote. To po stališču US v navedeni odločbi pomeni, da se mora posameznik vendarle podrediti tistim omejitvam svoje svobode ravnanja, ki jih določi zakonodajalec zaradi varstva in razvoja sožitja v družbi…(več: Komentar Ustave Republike Slovenije, urednik L. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, str. 198 in nasl.).

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja. Eden glavnih namenov tega zakona je nadzor nad delovanjem organov, določenih v 1. členu ZDIJZ. Državljan lahko pridobi informacijo javnega značaja, s tem pa se delo javne uprave postavlja »pod drobnogled« državljanov. Da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72).  Ideja, ki jo zasleduje ZDIJZ, je torej predvsem v tem, da naj bo proces odločanja javnih oblasti odprt tudi za posameznike, ki lahko pridobivajo vse informacije o delu organov in sodelujejo pri sprejemanju njihovih odločitev. Načelo odprtosti torej zajema zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico dostopa do dokumentov javnih oblasti, s tem pa se poveča tudi možnost, da posamezniki sodelujejo pri sprejemanju odločitev v demokratični družbi.

Upoštevaje navedeno Pooblaščenec meni, da bi bilo posredovanje zahtevanega dokumenta, ki ga je organ pridobil izključno v zvezi z uveljavljanjem zasebnega interesa pravne osebe, v nasprotju z namenom ZDIJZ, ki je zapisan v 1. odst. 2. člena in pravi: »Namen tega zakona je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.«

Če bi ugodili zahtevi prosilca, ki zahteva dokument iz povsem zasebnopravnega razmerja pravne osebe, bi bila po oceni Pooblaščenca pravica dostopa do informacije javnega značaja uporabljena v nasprotju z načeli odprtosti in javnosti. Po 150. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP), ki se, upoštevaje 37. člen ZNP, uporablja tudi v nepravdnem postopku, imajo samo stranke pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene. Druge osebe pa morajo za pregled in prepis posameznih spisov izkazati opravičeno korist. Pooblaščenec v zvezi s tem opozarja na dejstvo, da se ZDIJZ nanaša na dokumente, ki vsebujejo informacije javnega značaja erga omnes, torej takšne informacije, do katerih ima vsakdo prost dostop ne glede na to, kdo je prosilec za dostop do informacije javnega značaja. Za dostop do dokumenta, ki ga zahteva prosilec, bi po 150. čl. ZPP vsakdo, ki ni stranka postopka, moral izkazati upravičeno korist. Z ugoditvijo zahtevi prosilca pa bi dokument, ki je povsem zasebnopravne narave, postal prosto dostopen vsakomur, kar pa nedvomno ni namen ZDIJZ, kot ga določa 1. odst. 2. člena. Namen ZDIJZ je namreč zagotoviti javnost in odprtost delovanja javnega sektorja, ne pa omogočanje dostopa do dokumentov, preko katerih transparentnosti delovanja javnega sektorja ni mogoče doseči. Namen ZDIJZ odražajo tudi tri funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja. To so že omenjena nadzorna funkcija; poleg njega pa tudi demokratična in gospodarska funkcija. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorij deliberativne oz. participativne demokracije, ki poudarjajo, da odprtost delovanja javnih oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (Več v Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Ta funkcija omogoča, da državljani spoznajo vsebino delovanja javnih oblasti in da lahko pri izvajanju oblasti tvorno sodelujejo. Funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Izhaja iz znanega reka, da »absolutna oblast kvari absolutno«, zato mora imeti posameznik, zaradi preprečevanja zaprtega dela oblasti in z njim povezanih večjih priložnosti za pojave korupcije ter drugih oblik zlorabe oblasti, možnost nadzora nad delovanjem javnih oblasti. Za enega od razlogov za uveljavitev te pravice namreč v teoriji velja politični nadzor s strani javnosti. Ta pravica namreč omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost namreč lahko preveri pravilnost njenih odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje omogoča politični nadzor in preprečuje zlorabe. Zaradi tega je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja). Obenem se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med upravo in posameznikom okrepi zaupanje v upravo (razlog zaupanja); posamezniki posledično sprejetih odločitev ne dojemajo kot vsiljenih, temveč jih bolje razumejo in zato tudi sprejemajo (razlog sprejemanja oziroma akceptance). Gospodarska funkcija pa upošteva veliko gospodarsko vrednost informacij javnega značaja. Po eni strani imajo namreč informacije javnega značaja pomen za načrtovanje vseh vrst gospodarskih in poslovnih odločitev; po drugi strani pa te informacije omogočajo gospodarstvu, da s kakršnokoli predelavo ali dodano vrednostjo k informacijam javnega značaja ustvarijo nov produkt, ki ga lahko tržijo na novo oblikovanem in vse bolj naraščajočem trgu informacij javnega značaja. V obravnavanem primeru se z razkritjem vloge stranke v nepravdnem postopku ne bi uresničil namen ZDIJZ, prav tako pa z zahtevanimi dokumenti ne bi bila izražena nobena od funkcij pravice dostopa do informacij javnega značaja. Če bi bil razkrit dokument, ki ga prosilec zahteva, bi bila v tem primeru pravica dostopa uporabljena v nasprotju s svojim namenom. Na tem mestu je treba poudariti, da je v skladu z 2. čl. Ustave Republika Slovenija pravna država. V vsaki pravni državi velja prepoved samopomoči, kar pomeni, da mora posamezni subjekt varstvo svojih pravic zavarovati pred pristojnimi organi oziroma sodišči. Glede na navedeno bi bilo zgrešeno preko dostopa do informacij javnega značaja razkrivati povsem zasebnopravne dokumente, povezane z odločitvijo posameznega subjekta, da za varstvo svojih pravic sproži ustrezen sodni postopek.  

V skladu z navedenim je Pooblaščenec zaključil, da zahtevani dokument ne predstavlja informacije javnega značaja, ker je vloga udeleženca v nepravdnem postopku institut zasebnega prava in kot taka ne spada v javnopravno sfero delovanja organa. Pooblaščenec tako zaključuje, da niso izpolnjeni pogoji  za obstoj informacije javnega značaja po 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.

Pooblaščenec je, po opravljenem preizkusu, izvedenem po 2. odstavku 247. člena ZUP, ki je pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in kršitev ZDIJZ,  na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil.


Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila priporočeno oddana na pošto zadnji dan roka. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
 
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka