Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 24.10.2006
Naslov: Prosilec zoper Okrožno sodišče v Ljubljani
Številka: 021-76/2006/4
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


Datum: 24.10.06
Številka:  021-76/2006/4

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS št. 24/2006- uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. Su 5/2006 z dne 23. 8. 2006, Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:


Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

 

OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 14.07.2006 na organ naslovil zahtevo za posredovanje podatkov o usodi izpodbijanih sklepov stečajnih senatov v insolvenčnih postopkih, ki se vodijo na gospodarskem oddelku pri organu, in sicer:
-    zoper koliko sklepov sodišča I. stopnje so bile vložene pritožbe (abs. število in %),
-    kakšen je bil rezultat teh izpodbijanj (v številkah in deležih glede na pritožbe):
o    koliko sklepov je bilo v celoti razveljavljenih,
o    koliko sklepov je bilo delno razveljavljenih,
o    koliko sklepov se je vrnilo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje,
o    koliko pritožb je bilo zavrnjenih.

Prosilec je obenem želel tovrstno statistiko tudi po posameznih sodnikih, ki predsedujejo stečajnim senatom. Zanimalo ga je tudi, kateri so bili najpogostejši vzroki razveljavitve sklepov s strani pritožbenega sodišča. Želel je podatke za letošnje in lansko koledarsko leto. Obenem je navedel, da bi želel te podatke pridobiti tudi za dva konkretna stečajna postopka, v katerih je udeležen kot upnik. Gre za stečajni postopek nad HKS Sicuro in stečajni postopek nad Zadrugo S z.b.o., pri katerih je želel podatke za celotno obdobje trajanja stečajnega postopka. Prosilec še navaja, da se upniki v stečajnih postopkih vse bolj srečujejo z zavlačevanjem postopka, ki mora biti po zakonu (ZPPSL) hiter. Zaradi tega so prizadeti njihovi vitalni interesi, s čimer se jim povzroča še dodatna škoda. Po njegovem mnenju je dolgotrajnost obeh postopkov moč pripisati prav slabemu delu organov sodišča, ker oba stečajna senata sprejemata sklepe, ki so predmet dokaj uspešnih izpodbijanj upnikov, kar naj bi kazalo na dokajšnje nespoštovanje zakonodaje in temeljnih načel insolvenčnih postopkov. Po mnenju prosilca so upniki upravičeni do podatkov, ki natančneje osvetljujejo kvaliteto dela stečajnih senatov, ki takšne postopke vodijo. Prosilec zato meni, da je kot prizadeta stranka upravičen do naštetih podatkov, za katere meni, da sodijo v sklop informacij javnega značaja.

Na zahtevo prosilca je organ dne 26.07.2006 odgovoril z dopisom, v katerem mu je najprej pojasnil, da mu je na podlagi ZDIJZ dolžan posredovati le tiste podatke, ki jih redno zbira in evidentira za potrebe dela,  obenem pa mu ZDIJZ ne nalaga, da bi moral za potrebe prosilca posebej zbirati in analizirati podatke, ki se za potrebe dela organa sicer ne zbirajo. Organ je pri tem pojasnil, da redno zbira podatke o številu vloženih pritožb in njihovem izidu v pritožbenem postopku. Delno razveljavljenih sklepov organ ne evidentira posebej, pač pa jih šteje v isto skupino, kot v celoti razveljavljene sklepe. Vsi razveljavljeni sklepi pa se praviloma vrnejo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Organ je prosilcu obenem posredoval podatke o številu vseh insolvenčnih postopkov in številu vseh sklepov, ki so bili v teh postopkih izdani, število sklepov, ki so bili izpodbijani, koliko od tega jih je bilo potrjenih, koliko razveljavljenih in koliko spremenjenih. Podatke mu je posredoval posebej za leto 2005 in posebej za 2006. Glede podatkov pritožbenih postopkov po posameznih sodnikih pa je organ navedel, da te postopke sicer vodi, da pa so osebne narave in da so dostopni le personalnim senatom, sodnemu svetu in predsedniku sodišča, ko se izdeluje ocena sodniške službe za posamezne sodnike, odloča o njihovem napredovanju ali uvedbi službenega nadzora oziroma disciplinskega postopka, zato jih prosilcu ne bo posredoval, ker meni, da niso informacija javnega značaja.

Na navedeni dopis organa je prosilec dne 1.8.2006 podal novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri ponovno navaja, da želi podatke, za katere je sicer zaprosil že 14.07.2006, pa jih z odgovorom organa z dne 26.07.2006 ni prejel. Prosilec je ponovno zahteval podatke o številu izdanih sklepov, številu vloženih pritožb na te sklepe in podatke o izidu pritožbenih postopkov za dva stečajna postopka, v katerih je udeležen kot stranka (upnik) in za dva okrožna sodnika, ki sta v funkciji predsednikov senatov insolvenčnih postopkov. Prosilec še navaja, da podatke potrebuje za letošnje in lansko leto, da jih pričakuje v pisni obliki (prepis ali fotokopija evidence, ki jo vodi organ) ali pa naj mu organ omogoči neoviran dostop do njih.

Na dopis prosilca z dne 01.08.2006 je organ odgovoril z dopisom št. Su Pg 28/2006 z dne 04.08.2006, v katerem ga obvešča, da kakšnih drugih statističnih podatkov od tistih, ki jih je prosilcu že posredoval, organ nima. Organ tako ne zbira posebej podatkov o številu izdanih sklepov, vloženih pritožb in izidu pritožbenih postopkov po posameznih stečajnih postopkih, pač pa zbira podatke za celoten oddelek in vse tri vrste insolvenčnih postopkov. Podatke za posamezne postopke je mogoče ugotoviti le ročno, da se torej fizično pregleda posamezne spise in v njih prešteje število izdanih sklepov, vloženih pritožb in njihovega izida. Organ še dodaja, da lahko prosilec, če to želi, za navedena dva postopka, kot upnik, ki ima pravico do vpogleda v spis, to stori sam in sicer v stečajni pisarni pri organu.

Na navedeni dopis organa je prosilec dne 14.08.2006 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, ki jo je Pooblaščenec obravnaval kot molk organa. Pooblaščenec je organ z dopisom št. 0900-268/2006/2 z dne 18.08.2006 pozval organ, naj mu sporoči, zakaj v zadevi ni izdal odločbe.

Organ je dne 23.08.2006 izdal odločbo št. Su 5/2006, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. V odločbi organ najprej pojasnjuje, katere podatke je prosilec zahteval ter da mu je organ podatke, za katere je ocenil, da gre za informacije javnega značaja, že posredoval oz. ga po 5. tč. 6. čl. ZDIJZ napotil, kje lahko želene podatke pridobi. V delu zahteve, kjer prosilec zahteva posredovanje podatkov, razdelanih po posameznih sodnikih, pa je organ zahtevo prosilca zavrnil, ker je ocenil, da ni utemeljena. V nadaljevanju organ pojasnjuje, da je v obravnavanem primeru najprej potrebno ugotoviti, ali gre pri zahtevanih informacijah za informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ. Pri tem organ ugotavlja, da iz 4. čl. ZDIJZ izhaja, da organu ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve prosilca nima. Obenem organ navaja, da so podatki o pritožbah po posameznih sodnikih interne narave in dostopni personalnim svetom, Sodnemu svetu in predsedniku sodišča zaradi izdelave ocene sodniške službe, odločanja o napredovanju in uvedbe službenega nadzora oziroma disciplinskega postopka, njihovo razkritje pa ni dopustno zaradi varovanja osebnih podatkov, pri čemer se organ sklicuje na izjemo po 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 11.09.2006 vložil pritožbo, ki jo je organ, z dopisom št. Su 1-8/2006-1 z dne 14.09.2006, odstopil v obravnavo Pooblaščencu, ki je pritožbo prejel 19.09.2006.

Iz pritožbe prosilca izhaja, da se pritožuje na odločbo organa v delu, v katerem je ta njegovo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrnil. Prosilec navaja, da se z obrazložitvijo organa ne more strinjati. Po njegovem mnenju gre pri podatkih o rezultatih pritožbenih postopkov za informacije, ki jih organ zbira in obdeluje, torej z njimi razpolaga in jih ni treba posebej ustvariti za potrebe naključnih prosilcev. To po prepričanju prosilca priznava tudi vodja gospodarskega oddelka pri organu v odgovoru prosilcu z dne 26.07.2006.  Prosilec meni, da gre za informacije javnega značaja. Podatek, ki ga je prosilec zahteval od organa, je podatek, ki za vsakega sodnika izhaja iz evidence učinkovitosti dela sodnikov, ki jo vodi Sodni svet, ko uresničuje določbo 28.čl. Zakona o sodiščih. V to evidenco se vpisujejo podatki, ki pripomorejo k določitvi sodnikove učinkovitosti. Glede vprašanja, ali je podatek o učinkovitosti posameznega sodnika osebni podatek, prosilec meni, da to ni osebni podatek. Podatek o učinkovitosti sodnika namreč pove, kako sodniki izvajajo sodno oblast. Na tak zaključek napotuje tudi dejstvo, da Ministrstvo za pravosodje na podlagi 78. čl. Zakona o sodiščih vodi centralno kadrovsko evidenco za sodnike, za katero pa zakon izrecno določa, da zajema osebne podatke (2. odst. 78. čl.). Med temi pa ne navaja podatkov o učinkovitosti. Podatki iz centralne kadrovske evidence so torej osebni, zaščiteni in tako nedostopni, zanje pa prosilec tudi ni zainteresiran, ker ne vsebujejo podatkov o učinkovitosti sodniškega dela. Zakon o sodiščih v členu, v katerem govori o evidenci učinkovitosti dela, ne vsebuje zapisa, da gre pri tem za osebne podatke, saj so vsi tovrstni podatki vezani le na učinkovitost dela sodnika. Prosilec obenem meni, da morajo biti podatki o učinkovitosti dela posameznega sodnika prosilcem dostopni, ker gre za informacijo javnega značaja. Sodnik namreč izvaja sodno oblast na področju, na katerega je dodeljen. Kako uspešno jo izvaja, je razvidno zgolj iz evidence o učinkovitosti njegovega dela, ni pa razvidno iz kadrovske evidence, ker ta tega podatka ne vsebuje. Prosilec še dodaja, da ga ne zanimajo osebni podatki navedenih dveh sodnikov, ampak podatki, ki so vezani na njuno delo, pri čemer gre, po mnenju prosilca, za javne uslužbence, ki svoje delo (sojenje) opravljajo v imenu ljudstva. Po mnenju prosilca pa je sam še toliko bolj upravičen do zahtevanih podatkov, ker izkazuje pravni interes, saj je stranka v postopkih, ki jih (kot predsednika stečajnih senatov) vodita navedena dva sodnika. Prosilec obenem zatrjuje, da prihaja v primeru insolvenčnih postopkov, ki jih vodita navedena dva sodnika, do znatnega zavlačevanja, ki ga je moč pripisati tudi slabemu oz. nestrokovnemu delu obeh sodnikov. Po prepričanju prosilca je eden od pokazateljev nekvalitetnega in celo nezakonitega dela sodnika tudi podatek o rezultatih pritožbenih postopkov, ki so jih sprožile stranke, ki niso bile zadovoljne z odločitvijo senatov in so zato njihove sklepe po pravni poti izpodbijale. V nadaljevanju prosilec še pojasni, da dobi stranka v postopku t.i. »naravnega sodnika« (sodnika, ki je na vrsti pri dodeljevanju) in na izbiro tega ne more vplivati. Če stranka ugotovi, da »naravni sodnik« svojega dela v konkretni zadevi ne opravlja kvalitetno in zakonito, njegove sklepe pa neznačilno pogosto (v primerjavi s podatki za celo sodišče) prizadete stranke uspevajo izpodbijati (preko pritožbenega sodišča), je po mnenju prosilca nadvse sporno zagovarjati zaupnost podatkov o delu tega sodnika. Še zlasti ob upoštevanju vloge sodišč, ki jim je ljudstvo podelilo oblast in zato odločajo v imenu ljudstva. Po prepričanju prosilca lahko »Oblast« (sodniški mandat) konkretnemu sodniku odvzame samo ljudstvo, ki jo je podelilo, česar pa seveda ne more, če se z razlogi za odvzem mandata ne more seznaniti.   

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot pritožbeni organ preizkusil odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. V skladu z 247. členom ZUP organ druge stopnje namreč preizkusi odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
 
Po 1. odst. 1. čl. Zakona o sodiščih (Ur.l. RS, št. 100/2005 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZS-UPB2 sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom. Iz navedenega izhaja, da izvajanje sodne oblasti, predstavlja del javnopravnih nalog organa in s tem spada v njegovo delovno področje, organ pa kot državni organ sodi v krog organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odstavku 1. člena ZDIJZ.

Iz zgoraj citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
•    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih pristojnosti),
•    da organ z njo razpolaga,
•    da se le-ta nahaja v materializirani obliki.

Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevana informacija obstaja, je Pooblaščenec pri organu dne 11.10.2006, v prisotnosti okrožne sodnice mag. Darje Novak Krajšek, vodje gospodarskega oddelka in Romane Ciko Hočevar, uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja pri organu, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.  

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

Organ je med ogledom Pooblaščencu pojasnil, da je podatke, ki jih je posredoval prosilcu z dopisom z dne 26.07.2006, to je podatke o številu vseh insolvenčnih postopkov in izdanih ter razveljavljenih sklepih (ne samo v stečajnih postopkih) zbral posebej za prosilca, saj je želel ugoditi njegovi zahtevi. Pri tem je organ pojasnil, da vodi skupno evidenco za vse postopke in da evidence, ki bi bila vezana zgolj na stečajne postopke, nima. Obenem organ za potrebe Sodnega sveta v teh postopkih evidentira samo 3 sklepe o vsakem postopku: sklep o začetku postopka, sklep o glavni delitvi in sklep o zaključku postopka. Gre za sklepe, ki sodijo v sodniško normo in ki jih organ zbirno  posreduje Sodnemu svetu. Vmesnih sklepov, ki jih v posameznem postopku izdaja sodnik, pa organ posebej ne evidentira, ampak bi bilo treba v vsaki zadevi posebej po popisu zadeve pregledati in sešteti vse izdane sklepe, če bi organ želel zadostiti zahtevi prosilca. Organ prav tako ne vodi evidence, ki bi zajemala vse izdane sklepe po posameznem sodniku. Kot je organ že pojasnil, namreč evidentira samo sklepe, ki štejejo v sodniško normo, ta statistika pa ne izraža statistike o učinkovitosti dela sodnikov v stečajnih zadevah, saj sodniki v posameznem postopku izdajo večino sklepov, ki niso eden od treh glavnih sklepov v postopku. Obenem pa sodniki rešujejo tudi druge zadeve, ne samo insolvenčnih oziroma stečajnih zadev. Podatkov, ki jih zahteva prosilec, tako organ nima. Prosilec je  namreč zahteval podatke o številu vseh izdanih sklepov, številu vloženih pritožb na te sklepe in podatke o izidu pritožbenih postopkov za dva stečajna postopka, v katerih je udeležen kot stranka (upnik) in za dva okrožna sodnika, ki sta v funkciji predsednikov senatov stečajnih postopkov. Organ je še povedal, da je prosilcu, kot mu je to omenil že v dopisu z dne 04.08.2006, pripravljen omogočiti, da sam vpogleda v spisa, ki ga zanimata in ročno pridobi podatke o tem, koliko sklepov je bilo izdanih v teh dveh stečajnih zadevah.

Na podlagi izvedenega ogleda pri organu Pooblaščenec ugotavlja, da niso utemeljene navedbe prosilca, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in da mu jih ne želi posredovati. Organ je torej v izpodbijani odločbi napačno ugotovil dejansko stanje in se posledično tudi zmotno skliceval na obstoj izjeme od prosto dostopnih informacij s tem, ko je ocenil, da prosilec zahteva podatke glede posameznika, ki jih obdeluje Sodni svet. Pooblaščenec opozarja, da sta bili tako prosilčeva zahteva kot tudi pritožba povsem jasni in določni, in sicer je prosilec zahteval samo podatke, ki se nanašajo na stečajne postopke in ki jih za Sodni svet ni potrebno niti zbirati niti posredovati. Pooblaščenec se prav tako ne more strinjati z navedbami prosilca, da je prosilec zahteval od organa podatke, ki za vsakega sodnika izhajajo iz evidence učinkovitosti dela sodnikov, ki jo vodi Sodni svet, ko uresničuje določbo 28. čl. Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 100/2005 – uradno prečiščeno besedilo). 5. odst. 28. čl. Zakona o sodiščih namreč določa, da evidenca učinkovitosti dela sodnikov zajema naslednje podatke: ime in priimek sodnika ter podatke za identifikacijo iz kadrovske evidence, datum nastopa funkcije, datum prenehanja funkcije, število zadev v delu, število rešenih zadev, število zadev, v katerih je bila vložena pritožba, število potrjenih, spremenjenih ali razveljavljenih odločb, podatke o odsotnosti in druge podatke, ki pripomorejo k določitvi učinkovitosti. Iz navedenega izhaja, da ima organ za potrebe Sodnega sveta dolžnost voditi podatke za posamezne sodnike po skupnem številu rešenih oz. zadev v delu ter podatke o potrjenih, spremenjenih ali razveljavljenih odločbah, ne pa tudi podatkov o številu izdanih sklepov v posameznih (npr. stečajnih) postopkih, številu vloženih pritožb na te sklepe in podatke o izidu pritožbenih postopkov po posamezni vrsti postopka. Nesporno organ Sodnemu svetu posreduje določene podatke, vendar se ti podatki niti po vrsti niti po obsegu ne ujemajo s tistimi, ki jih je zahteval prosilec. Prosilec namreč zahteva zgolj podatke o stečajnih postopkih, vendar o vseh izdanih sklepih v teh postopkih. Organ pa vodi skupne podatke, vezane na vse postopke na gospodarskem oddelku, vendar le o 3 vrstah sklepov (začetek, glavna delitev, zaključek). Iz tega razloga se iz obstoječih podatkov organa nikakor ne morejo izločiti podatki, ki jih zahteva prosilec.


Pooblaščenec ugotavlja, da organ ni dolžan na novo ustvariti, na novo pridobiti ali izdelati dokumentov, ki jih v času vložene zahteve za dostop do dokumentov ne poseduje. Organ je dolžan posredovati informacijo javnega značaja (oziroma dokument, v katerem se nahaja), ki že obstaja oziroma, s kakršno razpolaga organ takrat, ko prosilec zaprosi za dostop. Organ ni dolžan izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolaga. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).  

Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec ne dvomi v navedbe organa, da je prosilcu posredoval vse informacije, s katerimi razpolaga in da nima ostalih informacij, ki jih zahteva prosilec.

Na podlagi navedenega je Pooblaščenec, po opravljenem preizkusu, izvedenem po 2. odst. 247. čl. ZUP, ki je pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in kršitev ZDIJZ,  na podlagi 3. odst. 248. čl. ZUP pritožbo prosilca zavrnil, saj je ugotovil, da je  izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, saj zahtevana informacija ne obstaja in s tem niso izpolnjeni pogoji iz 4. čl. ZDIJZ.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
 
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka