Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 21.02.2006
Naslov: Prosilec zoper odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije
Številka: 021-11/2006/5
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 24/03 in 61/2005, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. in 3. odstavka 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02 in 73/04; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. Su 36-03/2005-31 z dne 16.12.2005, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:


Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 21.11.2005 pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu vložil pisno prošnjo za informacijo javnega značaja v skladu z ZDIJZ, s katero je v zadevi z opravilno številki (v nadaljevanju opr. št.) KT 1/474/01 prosil za pisne informacije oz. fotokopije:
- spisek dokumentov vseh napovedanih in preloženih obravnav v tej zadevi, od začetka do konca sojenja,
- za fotokopije: verificirane, listinske materialne dokaze vzrokov odlogov za prelaganje sodnih obravnav in posledično podaljševanje sojenja,
- pojasnilo sodišča, kako je mogoče v tem konkretnem primeru oddaljenost dogodka šteti v sodbi kot olajševalno okoliščino v prid obtoženim,
- natančen odgovor, koliko časa (let, mesecev in dni) je pravzaprav uradno trajal sodni postopek na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu v zadevi pod opr. št. KT 1/474/01.

O zahtevi prosilca je odločil organ z odločbo št. Su 36-03/2005-31 z dne 16.12.2005, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, ter mu posredoval prepis spisa v zahtevanem delu z obrazložitvijo. V preostalem delu pa je zahtevo prosilca zavrnil.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ zahtevo prosilca obravnaval po posameznih točkah. Pri tem ugotavlja, da prosilec zahteva spisek dokumentov vseh napovedanih in preloženih obravnav, ter »listinske materialne dokaze vzrokov odlogov za prelaganje sodnih obravnav in posledično podaljševanje sojenja«.Tovrsten spisek sam po sebi ne predstavlja samostojnega dokumenta. Smiseln spisek se da oblikovati na podlagi vpogleda v posamezen kazenski spis, s pregledom spisa, identifikacijo tistih delov spisa, ki se nanašajo na razpis (ali preložitev) glavnih obravnav, prepisom zahtevku ustreznih delov v nov dokument ali izbrisom drugih podatkov iz starega dokumenta. Organ nadalje navaja, da ne glede na dejstvo, da to predstavlja zahtevo po ustvarjanju novega (prosilčevi zahtevi ustreznega) dokumenta, to prvenstveno predstavlja zahtevo po vpogledu in prepisu sodnega spisa, ki jo ureja Zakon o kazenskem postopku (UL RS, št. 63/1994 spremembami, v nadaljevanju ZKP). Skladno z 128. čl. ZKP se sme dovoliti pregled in prepis posameznih kazenskih spisov vsakomur, ki ima upravičen interes. Dokler postopek teče, dovoljuje pregled in prepis spisov sodnik, pred katerim teče postopek. Ko je postopek končan, dovoli to predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo ta določi. Spis se je v času odločanja organa nahajal pri Višjem sodišču v Mariboru, kjer je pritožbeni postopek še trajal. Pristojen organ po ZKP je dne 16.12.2005 ugotovil, da odobritev vpogleda in prepisa dela spisa v konkretni zadevi ni v škodo interesom kazenskega postopka ali interesom procesnih udeležencev. Zato je organ v tem delu zahteve prosilcu posredoval pripravljen odgovor z zahtevanimi informacijami.

V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe je organ obravnaval zahtevo prosilca, da želi prejeti pojasnilo sodišča, kako je mogoče v tem konkretnem primeru oddaljenost dogodka šteti v sodbi kot olajševalno okoliščino v prid obtoženim. Organ je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil, ker sodišče ne daje pojasnil izven obsega same obrazložitve odločbe, razen kolikor to določajo določbe Sodnega reda za posredovanje informacij javnega značaja. Tudi v kolikor bi jih dajalo, organ zaključuje, da le teh ne bi mogli šteti pod pojem informacije javnega značaja. Prav tako je organ skladno s 5. odst. 6. čl ZDIJZ zavrnil tudi zahtevo prosilca v delu, v katerem je zahteval natančen odgovor, koliko časa (let, mesecev in dni) je pravzaprav uradno trajal sodni postopek na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu v zadevi pod opr. št. KT 1/474/01, saj je prosilcu informacija že dostopna in jo je že prejel. Čas trajanja postopka je namreč razviden iz uvoda same odločbe Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, z dne 25.01.2005, ki je bila prosilcu posredovana na podlagi njegove predhodne prošnje. Iz nje je razvidno, da je postopek pred sodiščem trajal od dne vložitve obtožnice Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu opr. št. KT 1/474/01, to je od 17.03.2003 pa do 25.01.2005, ko je bila glavna obravnava, na kateri je bila razglašena sodba.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 04.01.2006 pri organu vložil pritožbo, v kateri navaja, da se pritožuje, ker ni prejel nobenega odgovora na objektivno vprašanje in za njega pomembno informacijo, zakaj naj bi se v tem primeru oddaljenost dogodka štela kot olajševalna okoliščina. Meni, da bi tako s Sodnim redom (2. odst. 7. čl. in 1. odst. 9. čl.), kot tudi samo po določilih ZDIJZ odgovor moral prejeti in ne razume jasne stroge kategorične zavrnitve zahteve. Odgovor organa razume kot svojevrstno blokado ključnega elementa pri določitvi kazni v zadevi z opr. št. KT 1/474/01 in je kot takšen nesprejemljiv, ter v nasprotju z določili ZDIJZ. Nadalje navaja, da je iz časopisnega članka novinarja Mirana Petka v Večeru razvidno, da je bila ovadba na Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu podana nekje na polovici leta 2001, Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu pa je zadevo končalo z glavno obravnavo šele dne 25.01.2005. Pri tem se je glavna obravnava trikrat preložila, enkrat celo z zavrnitvijo predloga Višjemu sodišču v Mariboru za prenos krajevne pristojnosti. Prosilec se pritožuje tudi zato, ker ni prejel odgovora, koliko časa (let, mesecev in dni) je uradno trajal sodni postopek na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu v zadevi pod opr. št. KT 1/474/01. Pri tem dodaja, da dopušča možnost, da je vprašanje neustrezno zastavil in da zato informacija ni takšna, kot si je želel. Prosilec tako v pritožbi postavlja drugačno oz. novo zahtevo, ki je drugačna od prvotne zahteve (opomba Pooblaščenca), želi namreč pridobiti natančne datume, ki bi mu omogočili sestaviti celoten časovni potek, iz katerega bi bilo možno razbrati, kako dolgo so zadevo obravnavali posamezni organi:
- datum prejema prijave kaznivega dejanja in organ, ki je prvi prejel prijavo,
- kako dolgo so zadevo obravnavali na policiji, pri kriminalistih (od-do),
- kako dolgo so jo obravnavali na Okrožnem državnem tožilstvu v Slovenj Gradcu (od-do),
-  kako dolgo so zadevo obravnavali na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu (od-do).
Prosilec zaključuje, da bo šele po prejemu teh podatkov mogoče sestaviti časovni potek in pridobiti celovit časovni okvir dogajanj v zvezi z opisanim primerom in prosi, da se mu v skladu z ZDIJZ te podatke posreduje.
Organ je prosilčevo pritožbo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 30.01.2006, št.: Su 36-03/2006 s prilogami, na podlagi 1. odstavka 245. čl ZPP, poslal v odločanje Pooblaščencu.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je organ z izpodbijano odločbo odločil o zahtevi prosilca, posredovani dne 21.11.2005, zato je pritožba prosilca zoper odločbo organa dovoljena samo v tem delu. Prosilec je namreč v pritožbi del svoje zahteve, ki jo je organ zavrnil, spremenil. Namesto prvotne zahteve, s katero je želel prejeti natančen odgovor koliko časa (let, mesecev in dni) je uradno trajal sodni postopek na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu v zadevi pod opr. št. KT 1/474/01, tako v pritožbi zahteva druge informacije in sicer natančne datume, ki bi mu omogočili sestaviti celoten časovni potek, iz katerega bi bilo možno razbrati, kako dolgo so zadevo obravnavali posamezni organi:
- datum prejema prijave kaznivega dejanja in organ, ki je prvi prejel prijavo,
- kako dolgo so zadevo obravnavali na policiji, pri kriminalistih (od-do),
- kako dolgo so jo obravnavali na Okrožnem državnem tožilstvu v Slovenj Gradcu (od-do),
- kako dolgo so zadevo obravnavali na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu (od-do).

Ker je Pooblaščenec pritožbeni organ, pritožba pa je dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo, saj s pritožbo zahteve ni mogoče razširjati, je Pooblaščenec izpodbijano odločbo lahko preizkusil le glede informacij, ki jih je prosilec zahteval s pisno zahtevo posredovano dne 21.11.2005 in glede katerih mu je bil dostop zavrnjen.
Po pregledu s strani organa posredovanega spisa Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet presoje in odločitve v tej zadevi zahteva prosilca, s katero zahteva:
- pojasnilo sodišča, kako je mogoče v tem konkretnem primeru oddaljenost dogodka šteti v sodbi kot olajševalno okoliščino v prid obtoženim,
- natančen odgovor, koliko časa (let, mesecev in dni) je uradno trajal sodni postopek na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu v zadevi pod opr. št. KT 1/474/01.

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati ali pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa (prim. doktorska disertacija mag. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149). 

Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevanih informacijah za informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ. Kot izhaja iz prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, organu ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. V skladu z opisano definicijo informacije javnega značaja je bilo potrebno v pritožbenem postopku najprej razjasniti vprašanje, ali je izpolnjeno prvo merilo in sicer, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo.

Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec zahteva odgovore na zgoraj navedena vprašanja. Oba se nanašata na kazenski postopek, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu v zadevi pod opr. št. KT 1/474/01. Iz narave zastavljenih vprašanj je razvidno, da prosilec ne išče določljive informacije, temveč da potrebuje pojasnilo in razlage v zvezi z obrazložitvijo kazenske sodbe oz. pojasnilo, zakaj se je sodnik, ki je odločil v konkretni kazenski zadevi odločil, da oddaljenost dogodka šteje v sodbi kot olajševalno okoliščino v prid obtoženemu, ter izračun koliko let, mesecev in dni je trajal sodni postopek na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu v zadevi pod opr. št. KT 1/474/01. Tako iz zahteve kot tudi iz pritožbe izhaja, da gre v konkretnem primeru zahteve po pojasnilu oz. izračunih. Že iz pritožbenih navedb izhaja, da se prosilec zaveda, da od organa zahteva pojasnilo in izračun.

Po pregledu dokumentacije Pooblaščenec ocenjuje, da prosilec ne zahteva informacij javnega značaja. Kot je omenjeno že zgoraj, je pojem informacije javnega značaja opredeljen v prvem odstavku 4. členu ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz te opredelitve izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, pravna mnenja, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Organ ni dolžan izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolaga, saj se dolžnost posredovanja informacij nanaša samo na tako imenovane 'surove', neobdelane informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 82-83). Na pojasnila, izračune in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci po ZDIJZ nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanje ter da dajejo pojasnila in izračune v zvezi z delovnim področjem organa.

Ker prosilec ne zahteva informacije javnega značaja v skladu s prvim odstavkom 4. členom ZDIJZ, temveč zahteva pojasnila, razlage in tolmačenje kazenske sodbe oz. pojasnilo, zakaj se je sodnik, ki je odločil v konkretni kazenski zadevi odločil, da oddaljenost dogodka šteje v sodbi kot olajševalno okoliščino v prid obtoženemu, in izračun koliko let, mesecev in dni je trajal sodni postopek na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu v zadevi pod opr. št. KT 1/474/01, takšna zahteva ne more biti vsebinsko utemeljena. Z odgovori, ki jih prosilec zahteva, namreč organ ne razpolaga in se ne nahajajo v oblikah, primeroma naštetih v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. ZDIJZ ne varuje pravice zahtevati obrazložitev posameznih informacij, njihovo analizo, izračune, komentarje ali mnenja k posameznim informacijam. Odgovori na vprašanja tudi niso zajeti v dokumentu, s katerim organ razpolaga; za posredovanje odgovorov na vprašanja bi moral organ odgovore posebej pripraviti, pred tem pa pregledati številne podatke in izdelati pravne zaključke.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da prosilec zahteva odgovore na vprašanja, s katerimi organ ne razpolaga, se ne nahajajo v obliki dokumenta, kar pomeni da ni izpolnjen prvi pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po  katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. To pomeni, da ni izpolnjen pogoj, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, zato pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Ob tem pa Pooblaščenec opozarja še na namen zakona, ki je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacijo javnega značaja. Za uresničitev tega namena si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (2. čl. ZDIJZ), kar pomeni, da je dolžnost organa, da tudi v primeru, ko je zahteva postavljena v obliki vprašanja, med dokumenti, s katerimi razpolaga, preveri, ali kateri izmed njih podaja odgovor na zastavljena vprašanja, ne glede na to, da ga prosilec ni natančno navedel oz. zahteval. Pri tem pa prosilec nima pravice zahtevati, da organ takšne podatke analizira oziroma opravlja izračune.

Pooblaščenec ugotavlja, da je organ pri vprašanju pod točko dve ravnal v skladu z namenom zakona, saj je kljub temu, da ne razpolaga z dokumentom, na katerem bi bil izračun, ki ga prosilec zahteva, med dokumenti, s katerimi razpolaga, poiskal dokument, ki predstavlja podlago za izračun, koliko let, mesecev in dni je trajal sodni postopek na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu v zadevi pod opr. št. KT 1/474/01. Vendar pa organ tega dokumenta prosilcu ni posredoval, temveč se je skliceval na 5. odst. 6. čl. ZDIJZ, ter da je prosilec ta dokument dobil že na podlagi predhodne zahteve.

Pooblaščenec ugotavlja, da je sklicevanje organa na 5. odst. 6. čl. ZDIJZ nepravilno, saj je navedeno določbo mogoče uporabiti le v primeru, če gre za informacije, ki so dostopne v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopne (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno). V obravnavanem primeru ta dokument oz. sodba ni enostavno javno dostopna, zato je zavrnitev zahteve na podlagi 5. odst. 6. čl. ZDIJZ nezakonita.

Prav tako pa 26. čl. ZDIJZ tudi določa, da se zahteva lahko zavrne samo, kadar zahtevana informacija predstavlja eno izmed izjem po 6. čl. ZDIJZ, kar pomeni, da ZDIJZ zavrnitev zahteve iz razloga njenega ponavljanja ne predvideva in torej zavrnitev zahteve ni mogoča iz razloga, ker je prosilec ta dokument na podlagi predhodne zahteve že prejel.

Vendar pa je v obravnavani zadevi po oceni Pooblaščenca bistvenega pomena, da je že iz zahteve prosilca, posredovane dne 16.11.2005, razvidno, da le-ta s sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 25.01.2005 razpolaga in jo je organu tudi posredoval kot prilogo k zahtevi. To pomeni, da prosilec v tem delu zahteve zagotovo ne more imeti pravovarstvene potrebe, da bi od organa ponovno prejel sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 25.01.2005, če jo je pred tem organu sam posredoval (prim. Komentar Ustave RS, Lovro Šturm (urednik), Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije 2002, komentar k 156., 161. in 162. čl.). Po mnenju Pooblaščenca zato  prosilec v tem delu zahteve ne more uživati pravnega varstva.

Pooblaščenec na podlagi navedenega zaključuje, da je bilo ravnanje organa, da prosilcu ni posredoval navedene sodbe, zakonito, vendar obrazloženo z napačnimi razlogi. Pri tem pa Pooblaščenec ne more mimo navedb prosilca v pritožbi, v kateri navaja, da dopušča možnost, da odgovor ni ustrezen oz. da informacija ni takšna, kot bi si jo želel, ker je vprašanje morda neustrezno zastavil in je zato svojo zahtevo v pritožbi popolnoma spremenil in postavil novo zahtevo, kar še dodatno potrjuje ugotovitev Pooblaščenca, da prosilec nima pravo-varstvene potrebe po prejemu navedene sodbe, za katero je organ, v skladu z namenom zakona, ocenil, da predstavlja podlago za izračun, ki ga prosilec zahteva. O novi zahtevi, ki je bila postavljena v pritožbi, pa mora najprej odločati prvostopenjski organ, nikakor pa ne more o njej odločati Pooblaščenec, ki je pritožbeni organ.

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, je izpodbijana odločba zakonita in je prosilčevo pritožbo potrebno zavrniti na podlagi 1. in 3. odstavka 248. člena ZUP.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka