Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.06.2005
Naslov: Prosilec zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor
Številka: 021-45/2005/2
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


 Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) na podlagi 3. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 24/2003, v nadaljevanju ZDIJZ), o pritožbi ………….(v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana opr. št. 020-56/2005 z dne 13.4.2005 (v nadaljevanju organ), na podlagi 4. odst. 27. čl. ZDIJZ in 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP) izdaja naslednjo

O D L O Č B O:


Pritožba se kot neutemeljena zavrne.


O b r a z l o ž i t e v:



Prosilec je dne 29.3.2005 z zahtevo v elektronski obliki od organa zahteval posredovanje informacij javnega značaja, postavljeno v obliki naslednjih vprašanj:  

1. Ali je dovoljeno v urbanem naselju v stanovanjskem bloku (območje Mestne občine Ljubljana, Mestna četrt Nove Jarše), v prostorih le-tega (poudarek na stopnišču in prostorih ob dvigalu), da ima lastnik ali posestnik psa, ki se giblje v njegovi prisotnosti, na način, da pes ni na vrvici – povodcu?

2. Ali morda v prostorih in v življenjski situaciji iz prve točke velja poseben režim za pse, ki sodijo v sklop gorsko – reševalne službe, pa njihov posestnik živi v stanovanjskem bloku (pes seveda v tem primeru ni 'v službeni aktivnosti')?

3. V kolikor vodenje psov po opisu iz prve in druge točke tega dopisa ni dovoljeno – ali gre v tem primeru za prekršek in kakšne sankcije so predvidene za ta prekršek?  


Organ je z dopisom št. 020-56/2005 z dne 7.4.2005 prosilca pozval, naj svojo  zahtevo v danem roku dopolni, saj se po določbi 2. odstavka 63. člena ZUP, v zvezi s 2. odstavkom 16. člena ZDIJZ, za pisno vlogo šteje le tista vloga, ki je sestavljena v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.


Po pozivu organa je prosilec nato z lastnoročno podpisanim dopisom z dne 8.4.2005, ki ga je organ prejel po pošti dne 11.4.2005, potrdil, da je on osebno vlagatelj zahteve.


Z izpodbijano odločbo opr. št. 020-56/2005, z dne 13.4.2005, je nato organ na podlagi 2. odstavka 22. člena ZDIJZ v celoti zavrnil prosilčevo zahtevo za dostop do informacij, postavljeno v obliki vprašanj. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ navaja, da ZDIJZ v 1. členu določa, da je vsakomur omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Po določilu 4. člena ZDIJZ pa je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Po navedeni zakonski določbi je torej informacija javnega značaja tista, ki kumulativno izpolnjuje vse tri v 4. členu naštete pogoje. Izvirati mora torej iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v neki materializirani obliki. Glede na navedeno informacije o tem, ali je dovoljeno v urbanem naselju v stanovanjskem bloku (območje Mestne občine Ljubljana, Mestna četrt  Nove Jarše), v prostorih le-tega (poudarek na stopnišču in prostorih ob dvigalu), da ima lastnik ali posestnik psa, ki se giblje v njegovi prisotnosti, na način da pes ni na vrvici – povodcu, o tem, ali morda v prostorih in v življenjski situaciji iz prve točke velja poseben režim za pse, ki sodijo v sklop gorsko – reševalne službe, pa njihov posestnik živi v stanovanjskem bloku (pes seveda v tem primeru ni 'v službeni aktivnosti'), v kolikor vodenje psov po opisu iz prve in druge točke tega dopisa ni dovoljeno – ali gre v tem primeru za prekršek in kakšne sankcije so predvidene za ta prekršek, ni mogoče definirati kot informacije javnega značaja po določilu 4. člena ZDIJZ. Ker informacija o navedenih vprašanjih ne more zadostiti definiciji informacije javnega značaja po določilu 4. člena ZDIJZ, zahtevi tudi ni moč ugoditi. Če organ samostojno oblikuje neko mnenje oziroma stališče o konkretni zadevi, to ne uživa pravnega varstva in nima nikakršne teže niti pravnih posledic po določbah ZDIJZ. Prav nasprotno pa informacija javnega značaja uživa pravno varstvo in jo je organ dolžan prosilcu na njegovo zahtevo tudi posredovati (razen izjem iz 6. člena ZDIJZ).    


Zoper odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 5.5.2005, ki jo je organ z dopisom št. 020-56/2005 z dne 10.5.2005 kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj s celotnim spisom, na podlagi 1. odstavka 245. člena ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu.


Pritožnik navaja, da je pravica do dostopa do informacij javnega značaja človekova pravica. V nadaljevanju povzema določbe Zakona o državni upravi (Uradni list RS št. 24/05 – UPB, v nadaljevanju ZDU) in Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS št. 58/03 s spremembami), ki določata delovno področje Ministrstva za okolje in prostor in Inšpektorata za okolje in prostor RS, iz česar pritožnik izpeljuje prvega od pogojev za obstoj informacije javnega značaja – da gre za informacijo iz delovnega področja organa. Navaja pa tudi, da sta izpolnjena tudi druga dva pogoja za obstoj informacije javnega značaja – predpisi o režimu vodenja psov zagotovo obstajajo v sistemu pravnih predpisov v Republiki Sloveniji (nedvomno pa o tem obstaja tudi judikatura), bodisi v dokumentih, zadevah, dosjejih, registrih, evidencah ali v dokumentarnem gradivu (pogoj materializirane oblike), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugimi organi, ali pridobil od drugih oseb (pogoj posesti organa). Zato zaključuje, da če državljan bere razlago organa, lahko dobi vtis, da organ prvič sliši za materijo, po razlagi katere pritožnik sprašuje, kar pa je seveda po njegovem mnenju absurd. Glede na navedeno ocenjuje, da je organ z zavrnilno odločbo kršil njegovo pravico do informacije javnega značaja, saj so izjeme, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, taksativno naštete v 6. členu ZDIJZ, zato jih organ ne sme samovoljno širiti. Povsem na koncu pritožnik opozarja še na izrecno usmeritev Vlade Republike Slovenije, da naj bo državna uprava do uporabnika upravnih storitev prijazna in odprta do javnosti, kar pa organ v konkretnem primeru do pritožnika ni bil.


Pritožba ni utemeljena.


Informacija javnega značaja je po določilu 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati ali pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa (prim. doktorska disertacija mag. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).  


Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevanih informacijah za informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ. Kot izhaja iz 4. člena ZDIJZ, organu ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima; prav tako ni potrebno, da bi dokument pridobil ponovno, ga obnovil ali na kakršni koli način nadomestil, če je v preteklosti z njim razpolagal. V skladu z opisano definicijo informacije javnega značaja je bilo potrebno v pritožbenem postopku najprej razjasniti vprašanje, ali je izpolnjeno prvo merilo in sicer, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo.


Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilčeva zahteva za informacije izrecna in nedvoumna. Zahteval je odgovore na tri zgoraj navedena vprašanja. Vsa tri vprašanja se nanašajo na gibanje psov v urbanem okolju. Iz narave zastavljenih vprašanj je razvidno, da prosilec ne išče določljive informacije, temveč da potrebuje tolmačenje in razlago oziroma interpretacijo morebitnih veljavnih pravnih predpisov.  Že prosilec sam v pritožbi navaja, da gre v konkretnem primeru za materijo, 'po razlagi katere pritožnik sprašuje'. Iz pritožbenih navedb izhaja torej, da se prosilec zaveda, da od organa zahteva razlago, ne pa obstoječega dokumenta, ki bi predstavljal informacijo javnega značaja.


Po pregledu prosilčeve zahteve Pooblaščenec ocenjuje, da prosilec ne zahteva informacij javnega značaja. Kot je omenjeno že zgoraj, je pojem informacije javnega značaja opredeljen v 4. členu ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz te opredelitve izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, pravna mnenja, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Organ ni dolžan izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolaga, saj se dolžnost posredovanja informacij nanaša samo na tako imenovane 'surove' informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 82-83). Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci po ZDIJZ nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanje ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa.


Ker prosilec ne zahteva informacije javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ, temveč zahteva pojasnila, razlage in tolmačenje pravnih predpisov v zvezi z režimom gibanja psov v urbanem naselju, takšna zahteva ne more biti vsebinsko utemeljena. Z odgovori, ki jih prosilec zahteva, namreč organ ne razpolaga in se ne nahajajo v oblikah, primeroma naštetih v 4. členu ZDIJZ. ZDIJZ ne varuje pravice zahtevati obrazložitev posameznih informacij, njihovo analizo, komentarje ali mnenja k posameznim informacijam. Odgovori na vprašanja tudi niso zajeti v dokumentu, s katerim organ razpolaga; za posredovanje odgovorov na vprašanja bi moral organ odgovore posebej pripraviti, pred tem pa pregledati številne podatke in izdelati pravne zaključke.


Ob tem je potrebno izrecno opozoriti, da pa bi organ v primeru, ko bi razpolagal z dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na vprašanja, te prosilcu moral posredovati. V tem primeru bi namreč postopal v skladu z načelom varstva pravic stranke po določilu 7. člena ZUP, ki ne dopušča zavrnitve zahteve zgolj iz razloga, ker je sestavljena v obliki vprašanj. Glede na vse navedeno Pooblaščenec opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja pravne podlage za pridobitev odgovorov na postavljena vprašanja, izvajanje ljudem prijazne uprave, na katero se sklicuje pritožnik, pa v praksi omogoča med drugim zlasti tudi Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS št. 20/05, v nadaljevanju uredba), predvsem s svojimi določbami o svetovalcu za pomoč strankam, o zagotavljanju informacij o splošnih, upravnih in drugih javnih storitvah, življenjskih in poslovnih dogodkih, uradnih urah in drugimi določbami, vendar pa Pooblaščenec ni pristojen za presojanje, ali konkreten organ ravna skladno z določili uredbe, pač pa je vezan na določila ZDIJZ.


Na tej podlagi Pooblaščenec ocenjuje, da ni izpolnjen prvi pogoj iz 4. člena ZDIJZ, po  katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. To pomeni, da ni izpolnjen pogoj, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike.« Ker z zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, izdelovati pravnih mnenj, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.


Pooblaščenec je ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, zato je izpodbijana odločba zakonita in je prosilčevo pritožbo potrebno zavrniti na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP.


Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:

Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka