Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 19.10.2005
Naslov: Prosilec zoper Občino Domžale
Številka: 021-72/2005/4
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja  (Uradni list RS, št. 24/03 s spremembami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 247. in 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 28.7.2005, zoper odločbo uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale (v nadaljevanju organ), opr. št. 71100-14/03, z dne 21. 7. 2005, v zadevi odobritve informacij javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:


Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

OBRAZLOŽITEV:


Organ je z odločbo z dne 21.7.2005 zavrnil zahtevo prosilca, s katero je od organa želel pridobiti tožbo …… proti Občini Domžale. V obrazložitvi odločbe se organ sklicuje na Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, natančneje na 8. in 9. točko 6. člena tega zakona.

Prosilec je zoper odločbo organa dne 28.7.2005 vložil pritožbo. V njej navaja, da je zakoniti denacionalizacijski upravičenec in izkazuje svoj interes po informacijah. Kot je med drugim zapisal, je denacionalizacijski postopek vezan na rekonstrukcijo Jarčeve ceste in na denacionalizacijski postopek vračanja zemljišča ……., zato je že predhodno želel od Upravne enote Domžale in organa pridobiti dodatne informacije, a, kot zatrjuje, na odgovor upravne enote čaka 2 meseca, organ pa mu je podatke zavrnil. Kot izhaja iz besedila, naj bi bil ……. proti organu vložil tožbo zaradi rekonstrukcije omenjene ceste. V obrazložitvi prosilec še natančneje opisuje potek zapleta glede omenjenih postopkov. Tako je med drugim zapisal, da je GU Domžale nezakonito izvedla mejni postopek, na podlagi katerega je izdala odločbo. Zato je vložil prošnjo za vpogled v omenjeno tožbo.

V spremnem dopisu je ob odstopu pritožbe Pooblaščencu organ med drugim zapisal, da je pritožba neutemeljena, saj pritožnik v njej ne navaja, zakaj z odločitvijo ni zadovoljen in kaj je razlog za pritožbo. Pri tem še enkrat poudari, da pravdni postopek še ni končan. Med drugim še zapiše, da je sodišče za 30.8.2005 razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, saj mediacija ni bila uspešna.

Pooblaščenec je zaradi postopka ugotovitve, ali gre res za izjeme po ZDIJZ, dne 8.8.2005 organu poslal poziv za dostavo vseh spisov v pritožbeni zadevi in jih (tožbo …….. zoper organ) dne 11.8.2005 tudi prejel.

Pritožba ni utemeljena.

Pravica do informacij javnega značaja kot ustavna pravica iz 39. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, v nadaljevanju Ustava) zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja ter ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.

ZDIJZ v 1. členu določa zavezance za IJZ: »Ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu organi).« Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZLS) v 1. odst. 2. členu določa: »Občine so temeljne samoupravne lokalne skupnosti.« Ker je občina osnovna lokalna skupnost, ni dvoma, da je zavezanec po ZDIJZ.

Natančna definicija informacije javnega značaja je določena v 4. členu ZDIJZ: »Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.«

4. člen ZDIJZ torej postavlja tri osnovne kriterije, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja:
1.) iti mora za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Pogoj, da informacija izvira iz delovnega področja organa, najprej pomeni, da gre za informacijo, ki jo je organ izdelal pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. V 2. odst. 2. člena ZLS določa tudi pristojnosti občin: »Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni.« Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP) v 1. členu določa: »Ta zakon določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerjih, ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb…« ZPP torej ne zapolnjuje besedne zveze »nanjo prenesene z zakoni«, saj zakon izrecno določa, da lahko po pravdnem postopku odločajo le sodišča. Neposredno povezavo s pravdnim postopkom in civilnopravno sfero nakazuje tudi 179. člen ZPP: »Pravdni postopek se začne s tožbo.« Pooblaščenec zato ugotavlja, da je tožba institut civilnega prava, odločanje o njej pa ne sodi v sfero delovanja občine. Tožbe organ tudi ni izdelal pri svojem delu ali v postopkih, za katere je pristojen.

1. odst. 2. člena ZDIJZ določa: »Namen tega zakona je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.« Eden glavnih namenov ZDIJZ je torej nadzor nad delovanjem organov, določenih v 1. členu ZDIJZ. Državljan lahko pridobi informacijo javnega značaja, s tem pa se delo javne uprave postavlja »pod drobnogled« državljanov (podrobneje glej Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalnopravno prakso, Inštitut za javno upravo, Ljubljana 2005). Do točke, ko je tožba vročena občini, ta še ni delovala v okviru svojih pooblastil. Na takšno razmišljanje napotuje tudi sklep Ustavnega sodišča Up-387/03, z dne 18. 11. 2004. Sodišče je v njem med drugim zapisalo: »Glede na objektivna procesna načela, ki veljajo za vsak postopek in zato učinkujejo v korist vsake osebe, ki je po procesnih pravilih sposobna biti stranka in na katero se neposredno razteza rezultat postopka, je država v primeru sodnega postopka, ki izvira iz akta iure gestionis, izenačena z vsako drugo osebo zasebnega prava. Zato so ji zagotovljena tudi procesna jamstva ustavnopravne narave iz 22. člena Ustave.« Na razliko med zasebnim delovanjem države in njenim »javnim« delovanjem je – mutatis mutandis ¬– Ustavno sodišče opozorilo tudi v odločbi Up-13/99-24, z dne 8. 3. 2001: »Široko je sprejeto razlikovanje med ravnanji države v lastnosti suverena (acta iure imperii), za katera se priznava imuniteta, in ravnanji zasebnopravnega oziroma komercialnega značaja (acta iure gestionis), za katera se imuniteta ne priznava.« Zgolj kot zanimivost Pooblaščenec navaja tudi sklep št. 018-217/03-1417 Državne revizijske komisije, ki je o podobnem nastopanju države na trgu navedla: »Končno Državna revizijska komisija dodaja, da odločanje naročnika v postopku oddaje javnega naročila ni oblastno oziroma avtoritativno ravnanje, kjer vstopa naročnik v premoženjskopravna razmerja kot izvrševalec oblasti (iure imperii), in zato naročniku, četudi sicer pri nekaterih svojih drugih odločitvah ob izvrševanju svojih pristojnosti v funkciji upravnega organa odloča z izdajo sklepov in odločbe, v danem primeru, ko odloča iure gestionis in ne iure imperi, ni potrebno svoje odločitve po 78. členu ZJN-1 oblikovati v obliki sklepa.« In concreto gre torej za razmerje občine do fizične osebe, ki v fazi vročitve tožbe še ne more imeti javnih posledic. Zato občina v tem delu pravdnega postopka deluje kot zasebnopravna stranka (acta iure gestionis) in ne kot izvrševalec oblasti (acta iure imperii). Tako tudi namena ZDIJZ ne moremo aplicirati na konkretno tožbo, saj se ZDIJZ lahko nanaša le na zavezance iz 1. člena zakona, ko opravljajo svojo javno funkcijo. Pooblaščenec izrecno poudarja, da takšna odločitev velja le za presojo od trenutka vročitve tožbe do morebitnega odgovora občine nanjo, kar pomeni, da je odgovor občine na tožbo  podvržen ponovni presoji.

Ni mogoče spregledati niti dejstva, da ZPP omogoča državljanom doseči avtoritativno odločitev o spornem pravnem razmerju oziroma o sporni pravici (podrobneje glej Ude, Civilni pravni postopek, Ljubljana 1998, str. 42). Pravdni postopek torej omogoča državljanom uveljavljanje njihovih pravic. Povedano drugače – če želi državljan doseči uveljavitev svoje pravice, mora tožiti. Državljan je na nek način prisiljen, da vstopi v pravdni postopek. Zato nanj ne moremo že v začetnih fazah postopka (najkasneje pa do glavne obravnave) aplicirati načela javnosti saj bi to pomenilo pregrob poseg v zasebnopravno sfero prizadetega posameznika. Pooblaščenec opozarja, da je prav zaradi uveljavljanja pravic državljan pogosto na nek način prisiljen v tožbo zapisati svoje premoženjsko stanje, družinski status, osebne podatke, ipd, kar pa so izjeme od prostega dostopa do informacij tudi po 6. členu ZDIJZ.

Navsezadnje ZPP v 184. členu določa, da lahko tožeča stranka do konca glavne obravnave spremeni tožbo. Tožbo lahko spremeni objektivno (povečanje obstoječega zahtevka, uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega, sprememba istovetnosti zahtevka) ali subjektivno (sprememba toženca). 188. člen ZPP pa v 1. odst. določa, da lahko tožeča stranka umakne tožbo brez privolitve tožene stranke, preden se tožena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari. Vse možnosti, ki jih daje ZPP, vnašajo dvom v »trdnost« vsebine prvotno vložene tožbe. Tožbeni zahtevek se namreč lahko spremeni do te mere, da se njegova vsebina povsem zamenja. Tolikšna možnost svobodnega vlaganja in prilagajanja tožbenega zahtevka bi – v primeru pravice vpogleda javnosti vanje – na široko odprla tudi pot možnim zlorabam v smislu zlonamernih očrnitev tožencev.

Pooblaščenec  ugotavlja, da tožba ni informacija javnega značaja, ker niso izpolnjena merila po 4. čl. ZDIJZ. Zato je pritožbo na podlagi 246. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil in odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka