Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 26.08.2004
Naslov: Prosilec, zoper molk Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Maribor in na podlagi sodbe Upravnega sodišča
Številka: 020-4/2003/21
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Odločbe po sodbah Upravnega sodišča
Status: Delno odobreno


Pooblaščenka za dostop do informacij do javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenka), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št.24/03, v nadaljevanju: ZDIJZ) o pritožbi …………………… (v nadaljevanju: prosilka), zoper molk Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Maribor, Sodna ulica 15, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ) in na podlagi sodbe Upravnega sodišča U 172/2004-11, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

ODLOČBO:

 

1. Pritožbi ………………………, zoper molk in ravnanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Maribor, Sodna ulica 15, 2000 Maribor, v postopku pridobitve informacije javnega značaja, z dne 08.09.2003, se delno ugodi in se zagotovi delni dostop do zahtevanih dokumentov.

2. Organ mora prosilki v roku 15-ih dni izročiti naslednje dokumente:

- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz splošnega upravnega postopka za g. Rmuš Dragano, dr.med.spec.,

- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz splošnega upravnega postopka za g. Keršič Mladena, dr.med.spec.,

- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz splošnega upravnega postopka za g. Murgel Antona, dr.med.,

- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz splošnega upravnega postopka za g. Samastur Klanjšek Ireno, dr.med.

Do dokumentov bo omogočen delni dostop. Iz vseh dokumentov se izloči podatek o kraju in datumu rojstva.

3. Organ mora v roku 15-dni prosilki izročiti še naslednji dokument:

Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz splošnega upravnega postopka za g. Babič Vanjo, univ.dipl.iur.

Do dokumenta bo omogočen delni dostop. Iz dokumenta se izloči podatek o datumu in kraju rojstva o zaposlitvi in delovnem mestu.

4. Organ mora prosilki v roku 15-ih dni izročiti Sklep upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 18.12.2002, št. 0202-17/7-2002. Do dokumenta bo omogočen delni dostop. Iz dokumenta bodo izločeni podatki o datumu rojstva.

5. Zavrne se zahteva Prosilke, da se ji izroči Sklep upravnega odbora zavoda, ki je na podlagi 82. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju imenoval komisijo v sestavi: Murgel Anton, dr.med., Samastur Klanjšek Irena, dr.med. in Babič Vanja, univ.dipl.iur., ker tak dokument ne obstaja.

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilka je dne 16.04.2003 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja. Na podlagi 4. člena in 2. točke 5. člena ZDIJZ, je zahtevala fotokopije naslednjih listin, ki po njenem mnenju predstavljajo informacije javnega značaja.

1. Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka in pooblastilo za vodenje in odločanje v upravnem postopku za g. Rmuš Dragano, dr.med.spec.,

2. Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka in pooblastilo za vodenje in odločanje v upravnem postopku za g. Keršič Mladena, dr.med.spec.,

3. Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka in pooblastilo za vodenje in odločanje v upravnem postopku za g. Murgel Antona, dr.med.,

4. Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka in pooblastilo za vodenje in odločanje v upravnem postopku za g. Samastur Klanjšek Ireno, dr.med.,

5. Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka in pooblastilo za vodenje in odločanje v upravnem postopku za g. Babič Vanjo, univ.dipl.iur.,

6. Sklep upravnega odbora zavoda, ki je na podlagi 82. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju imenoval komisijo v sestavi: Murgel Anton, dr.med., Samastur Klanjšek Irena, dr.med. in Babič Vanja, univ.dipl.iur.

 

Prosilka je zapisala, da v kolikor organ meni, da ji potrdil o opravljenih strokovnih izpitih iz upravnega postopka zgoraj navedenih oseb iz zakonitih razlogov ne sme posredovati, naj ji sporoči ime oz. imena institucij, pri katerih so te izpite opravile, datume opravljenih izpitov in zaporedne številke, pod katerimi so potrdila pri institucijah, ki so jih izdale, vodena.

 

Prosilka je dne 08.09.2003 podala Pooblaščenki pritožbo zaradi molka organa. Predlagala je tudi uvedbo postopka za prekršek zoper organ.

 

V pritožbi je prosilka zapisala, da je dne 16.04.2003 vložila pri organu zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer fotokopij potrdil o opravljenih strokovnih izpitih iz splošnega upravnega postopka in fotokopij pooblastil za vodenje upravnih postopkov in odločanje v njih. Prosilka meni, da se iz fotokopij zahtevanih dokumentov zlahka izloči osebne podatke. Poleg tega trdi, da ima za zahtevane informacije podan tudi ustrezni pravni interes, saj so osebe, za katere zahteva navedene informacije, vodile oziroma odločale v upravnih postopkih, v katerih je uveljavljala pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Dvomi, da so te osebe izpolnjevale pogoje v skladu z 31. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04; v nadaljevanju ZUP). Neizpolnjevanje teh pogojev pa je razlog za obnovo postopka.

 

Prosilka je zapisala, da je od organa dne 26.04.2003 prejela vabilo za vpogled v zahtevane dokumente, kar pa ni v skladu z zahtevo, ki jo je postavila, poleg tega pa je po njenem mnenju tudi v nasprotju s temeljnim načelom ZUP-a o ekonomičnosti postopka. Prosilka se ni odzvala vabilu, ker je prepričana, da ji je organ dolžan posredovati informacije v zahtevani obliki ali pa njeno zahtevo z odločbo delno ali v celoti zavrniti. Organ tega ni storil, moral pa bi po mnenju prosilke odločiti nemudoma ali pa najkasneje v roku 20 delovnih dni, poleg tega ji ni nemudoma niti poslal vabila za vpogled v dokumentacijo. Prosilka je mnenja, da se morajo vsi zahtevani dokumenti nahajati v personalnih mapah njihovih zaposlenih. Prosilka zapiše, da so zahtevani dokumenti že po svoji naravi namenjeni dokazovanju izpolnjevanja predpisanih pogojev za opravljanje dela in da torej spadajo med informacije javnega značaja.

 

Prosilka zapiše, da je organ na podlagi  9. člena ZDIJZ določil osebo oz. osebe, ki so pristojne za posredovanje informacij javnega značaja (kot dokaz predlaga, da Pooblaščenka od organa pridobi imena in priimke teh oseb), zato je ta oz. so te osebe osebno odgovorne za opustitve posredovanja zahtevanih informacij in za opustitev izdaje predpisanega upravnega akta, v kolikor je bilo potrebno zahtevo prosilke v celoti ali delno zavrniti.

 

Zato prosilka predlaga, da Pooblaščenka naloži organu, da ji takoj posreduje zahtevane informacije v zahtevani obliki, iz katerih naj izloči podatke, ki so morebiti varovani z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 59/1999 s spremembami in dopolnitvami do 52/2002; v nadaljevanju: ZVOP) in da pri pristojnem sodniku za prekrške zoper odgovorno oz. odgovorne osebe organa za posredovanje informacij javnega značaja nemudoma poda predlog za uvedbo postopka o prekršku po 3. točki 39. člena ZDIJZ.

 

Pooblaščenka je na podlagi 255. člena ZUP-a, dne 28.10.2003 pozvala organ, da ji sporoči razloge, zaradi katerih ni pravočasno izdal odločbe o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja.

 

Organ je dne 04.11.2003, z dokumentom št. 8200-001/2003 MB, podal odgovor. V njem je zapisal, da so kršitve, ki jih navaja prosilka, že obravnavali Upravna inšpekcija in Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov, vendar pa niso ugotovili nepravilnosti pri delu organa. Poleg tega so navedene kršitve po navedbah organa tudi predmet večjega števila sporov, ki jih prosilka vodi pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani zoper organ.

 

V odgovoru, ki se nanaša na zahtevo Pooblaščenke, pa organ odgovarja, da je prosilka naslovila na organ dne 16.04.2003 vlogo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je dopolnila z zahtevo za pojasnilo z dne 26.05.2003.

 

Organ je prosilki odgovoril dne 27.05.2003 in v odgovoru navedel, da fotokopij potrdil o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka in fotokopije pooblastil za vodenje in odločanje v upravnem postopku za osebe, ki so sodelovale v postopkih uveljavljanja pravic prosilke, ne more poslati, ker dokumenti delno vsebujejo osebne podatke, ki jih ni mogoče izločiti iz dokumenta. Zato je organ prosilki omogočil vpogled v dokumente, ki vsebujejo informacije javnega značaja.

 

Organ opozarja, da se prosilka ni odzvala, kljub dvema vabiloma. Organ tudi opozarja, da prosilka napačno tolmači ZDIJZ in da prosilka sama ne more določiti načina, na katerega bo pridobila informacijo javnega značaja, in da je organ s tem, ko ji je omogočil vpogled v zahtevane informacije, ravnal pravilno in da torej tak odgovor ne pomeni, da je organ delno ali v celoti zavrnil in da zato tudi ni dolžan postopati na način, kot ga določa ZDIJZ za te primere.

 

Poleg tega organ zapiše, da je organ dostop do informacij javnega značaja zavarovancem omogočil že s tem, ko je v svojih prostorih objavil, katere uradne osebe so pooblaščene za odločanje v upravnih stvareh in katere za dejanja v postopku pred izdajo odločbe.

 

Zaradi nestrinjanja z ravnanjem organa je prosilka sprožila pobudo za upravni nadzor, ki ga je izvedel inšpektor Urada za organizacijo in razvoj uprave, Sektor za upravni postopek in upravno inšpekcijo, ki po navedbah organa ni našel nobenih nepravilnosti (Opr. št. 038-01-58/2003-3). Prosilka je podala svojo vlogo tudi Inšpektoratu za varstvo osebnih podatkov, ki v svojem sklepu z dne 25.08.2003 ni ugotovil nepravilnosti in je zato ustavil inšpekcijski nadzor.

 

Organ je dne 10.11.2003 poslal dopolnitev vloge z dne 04.11.2003. V njem dodatno navaja, da je bila zahteva za dostop do informacij javnega značaja vložena kmalu po začetku veljavnosti ZDIJZ, ko še ni bilo mogoče prebrati ali kako drugače pridobiti definicije, kaj sploh je informacija javnega značaja. Organ zapiše, da je zakonska določba 4. člena presplošna in da dopušča različne razlage. Vlada v tistem času tudi še ni predpisala načina posredovanja informacij javnega značaja, poleg tega pa tudi še ni bila imenovana Pooblaščenka. Organ tudi opozarja, da takrat tudi še ni bil izdan katalog organov, ki so zavezani ravnati v skladu z ZDIJZ. Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz ZUP-a ni izdal in tudi ne izvira iz delovnega področja organa in po mnenju organa nima značaja informacije javnega značaja. Potrdilo je izdala fakulteta, pri kateri je bil opravljen strokovni izpit in so ga zdravniki in pravnik morali predložiti kot dokaz, da izpolnjujejo enega izmed pogojev za imenovanje zdravnika oziroma člana zdravstvene komisije. Sklep o imenovanju je sprejel upravni odbor ZZZS. Način ugoditve zahtevi prosilke je organ izbral po posvetu z različnimi organi.

 

Ob tem organ opozarja, da meni, da je ravnal z ustrezno skrbnostjo, saj se je posvetoval z Direkcijo Zavoda, le - ta pa se je posvetovala z ustreznim upravnim inšpektorjem in inšpektorjem za varstvo osebnih podatkov. Poleg tega meni, da so prosilki omogočili vpogled v informacijo javnega značaja, na enega izmed načinov, ki jih predpisuje ZDIJZ in da zatorej niso storili prekrška v skladu z 39. členom ZDIJZ.

 

Prosilka je dne 19.11.2003 Pooblaščenko pozvala, da jo tri dni po prejemu te zahteve obvesti o razlogih za zamudo izdaje odločbe v zvezi s pritožbo, in sicer na podlagi 18. člena Uredbe o načinu poslovanja organov javne uprave s strankami.

 

Prosilka je s pošto z dne 22.12.2003, ki jo je Pooblaščenka prejela dne 24.12.2003, Pooblaščenko pozvala, da odloči o stvari in da ji odgovori zakaj v predpisanem roku ni odločila in zakaj je ni obvestila o razlogih za zamudo. Na podlagi 18. člena Uredbe o načinu poslovanja organov javne uprave s strankami je prosilka zahtevala, da se jo v roku treh dni po prejemu te zahteve obvesti o razlogih za zamudo pri izdaji odločbe, in sicer ne glede na to, če bo v tem času odločba morebiti izdana.

 

Poleg tega je pozvala Pooblaščenko, da v roku sedmih dni izda odločbo.

 

Pooblaščenka je dne 30.12.2003 izdala odločbo št. 020-4/2003/10, s katero je odločila, da se pritožba prosilke zavrne.

 

Prosilka je dne 07.01.2004 podala Pooblaščenki prošnjo, da se ji dostavijo fotokopije dokumentov iz spisa št. 020-4/2003/10 in sicer:

- dokument ZZZS – Območne enote Maribor št. 8200-001/2003 MB z dne 04.11.2003 in

- dopolnitev v prejšnji točki navedenega dokumenta z dne 10.11.2003.

 

Pooblaščenka je dne 13.01.2004 z dokumentom št. 020-4/2003/12 posredovala zahtevane dokumente.

 

Prosilka je dne 26.01.2004 vložila tožbo zoper odločbo Pooblaščenke št. 020-4/2003/10 z dne 30.12.2003.

 

Pooblaščenka je podala dne 04.03.2004 z dopisom št. 020-4/2003/14 odgovor na tožbo.

 

Upravno sodišče je 21.04.2004 izdalo sodbo št. U 172/2004-11, v kateri je odločilo, da se tožbi ugodi in da se odločba Pooblaščenke št. 020-4/2003/10 z dne 30.12.2003 odpravi in da se zadeva vrne Pooblaščenki v ponoven postopek. Predlog za povrnitev stroškov prosilke pa je sodišče zavrnilo.

 

Prosilka je dne 01.07.2004 Pooblaščenki poslala dopis v katerem ji sporoča, da bo med 07.07.2004 do 01.08.2004 z vsemi družinskimi člani odsotna z naslova stalnega bivališča, ter da ji v tem času ne bo mogoče vročiti pošte.

 

Pooblaščenka je dne 05.08.2004 z dokumentom št. 020-4/2003/19 pozvala organ, da ji dostavi potrdila našteta v točkah od ena do pet, ter Sklep upravnega odbora zavoda, zahtevan pod točko 6 iz zahteve, ki jo je nanj dne 16.4.2003 naslovila prosilka.

 

Organ je poslal zahtevane dokumente Pooblaščenki dne 11.08.2004, Pooblaščenka pa jih je prejela dne 16.08.2004.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Iz predložene dokumentacije je razvidno, da je prosilka zahtevala posredovanje informacij in sicer fotokopije potrdil o opravljenih strokovnih izpitih iz ZUPa in fotokopijo pooblastil za vodenje upravnih postopkov in odločanje v njih, pri čemer se iz teh dokumentov izloči podatke, ki so morebiti varovani z ZVOP - om.

 

Pooblaščenka v začetku najprej ugotavlja, da organ ne trdi, da ne poseduje informacij, ki jih je zahtevala prosilka in da tudi ne trdi, da ne poseduje dokumenta z navedenimi informacijami.

 

ZDIJZ določa v prvem odstavku prvega člena, da je vsakomur omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

 

V 4. členu ZDIJZ določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

 

Iz navedenega je razvidno, da organ poseduje dokumente, ki vsebujejo informacije, ki jih je zahtevala prosilka, in da je zato organ dolžan prosilki omogočiti dostop do informacij javnega značaja, v kolikor ne sodijo v eno izmed izjem, ki jih v 6. členu določa ZDIJZ.

 

Pooblaščenka je zato preverila vse zahtevane dokumente in pri tem ugotovila, da potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka vsebuje med drugim tudi podatke o imenu in priimku osebe, datumu in kraju rojstva osebe in nazivu končane šole, ter dejstvo, da je oseba opravila strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka.

 

ZVOP v 1. točki 2. člena določa, da je osebni podatek, podatek, ki kaže na lastnosti, stanja ali razmerja posameznika ne glede na obliko, v kateri je izražen.

ZVOP v tretjem odstavku 8. člena določa, da je izobrazba osebni podatek. Tako je torej v zahtevanem dokumentu osebni podatek naziv o končani šoli, saj kaže na izobrazbo, poleg tega pa je osebni podatek tudi informacija o dejstvu ali je oseba opravila strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka.

 

Tudi Ustava Republike Slovenije v 14. členu določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

 

Zaradi navedenega je torej tudi kraj rojstva nedvomno osebni podatek, saj kaže na osebna stanja, lastnosti ali razmerja posameznika.

 

Isto velja tudi za datum rojstva, saj ta podatek kaže na rojstvo, kot ga opredeljuje Ustava Republike Slovenije, poleg tega pa kaže na starost osebe in ga je zato potrebno opredeliti kot osebni podatek.

 

ZDIJZ zagotavlja načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja (5. člen ZDIJZ).

 

Lahko pa organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na: 3. točka, 6. člena ZDIJZ-a: osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

Navedeno kaže na konflikt med z Ustavo Republike Slovenije zagotovljenimi pravicami do varstva osebnih podatkov in  pravico do dostopa do informacij javnega značaja.

 

Ob predpostavki, da so podatki o izobrazbi, kraju in datumu rojstva osebni podatki, saj kažejo na osebno stanje, lastnosti in razmerja posameznika, je torej organ upravičen zavrniti posredovanje teh podatkov, če bi s tem kršil 3. točko 6. člena ZDIJZ.

 

Razkritje teh podatkov bi načelno lahko pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, saj izpolnjuje tako dejanje elemente kršitev, kot jih določa ZVOP. Pri tem je potrebno opozoriti, da varstvo osebnih podatkov ni absolutno, saj ZVOP v 23. členu določa, da so pravice posameznika lahko tudi omejene.

 

Ta člen določa, da je pravice posameznika v zvezi z varstvom osebnih podatkov mogoče omejiti samo izjemoma v primerih, ki jih določa zakon za potrebe nacionalne varnosti, obrambe, javne varnosti, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja in preganjanja kaznivih dejanj ali kršitve etičnih norm za določene poklice, monetarne, proračunske in davčne zadeve, nadzora javne varnosti, in varstva subjekta podatkov ali pravic in svoboščin drugih, v obsegu, ki je nujen za dosego namena, zaradi katerega se določa omejitev, razen v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki so povezani z narodnim, rasnim in drugim poreklom, političnimi, verskimi in drugimi prepričanji, izobrazbo, zdravstvenim stanjem, razen nalezljivih bolezni ali spolnim vedenjem.

 

Izpostaviti je potrebno, da ZVOP omogoča omejitve pravice v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki jih določa ta zakon za potrebe pravic in svoboščin drugih v obsegu, ki je nujen za dosego namena, zaradi katerega se določa omejitev. ZVOP ne omogoča omejitev pravice do varstva osebnih podatkov, ki so povezani z izobrazbo. Pooblaščenka je v tem primeru neposredno uporabila določila Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, ki v VI oddelku določa izjeme in omejitve in določa, da države članice lahko sprejmejo predpise za omejitev obsega obveznosti in pravic, opredeljenih v členih 6(1), 10, 11(1), 12 in 21, kadar taka omejitev predstavlja potrebni ukrep za zaščito:

 

a.) državne varnosti;

b.) obrambe;

c.) javne varnosti;

d.) preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ali kršitve etike za zakonsko urejene poklice;

e.) pomembnega gospodarskega ali finančnega interesa države članice ali Evropske unije, vključno z denarnimi, proračunskimi in davčnimi zadevami;

f.) spremljanja, pregledovanja ali urejanja, povezanega, četudi občasno, z izvajanjem javne oblasti v primerih iz (c), (d) in (e);

g.) posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravice in svoboščine drugih.

 

Iz navedenega člena direktive je razvidno, da direktiva omogoča omejitve pravic do varstva osebnih podatkov in pri tem od teh omejitev ne izključuje podatka o izobrazbi, kar pomeni, da je obstoječi ZVOP v nasprotju z direktivo. Sodišče EU je v primeru C-465/00, v §101, zapisalo, da se posameznik lahko sklicuje neposredno na direktivo, da preseže določila nacionalne zakonodaje, če bi bila le ta v nasprotju z direktivo. Na podlagi tega je Pooblaščenka upoštevala 23. člen ZVOP, ki pa ni omejen s tem, da podatek o izobrazbi v določenih primerih ne bi mogel biti tudi predmet izjem in omejitev tako, kakor so tudi drugi osebni podatki. S tem je Pooblaščenka sledila tudi sprejetemu ZVOP-1 (Uradni list Republike Slovenije št.86/2004), ki začne veljati 01.01.2005, ki ima sprejete iste rešitve, kot jih določa v tem konkretnem primeru glede konkretnega vprašanja zgoraj omenjena direktiva.

 

Ena izmed pravic in svoboščin drugih, s katerimi se lahko omeji pravica do varstva osebnih podatkov, je tudi pravica do informacij javnega značaja, ki je del pravice do svobodnega izražanja. V konkretnem primeru je interes javnosti nedvomno podan v dejstvu ali odločajo o pravicah in obveznostih državjlanov osebe, ki imajo za to ustrezna pooblastila in ustrezno izobrazbo, kot jo določajo ustrezni predpisi.

 

Ti dve pravici sta komplementarni in sta enako močni. Nobena izmed navedenih pravic nima v skladu z ustavo zagotovljenega višjega pravnega varstva nasproti drugi.

 

15. člen Ustave RS v tretjem odstavku določa, da so človekove pravice in svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava. Peti odstavek 15. člena Ustave RS pa določa, da nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri.

 

Ustavno zagotovljena pravica do svobodnega izražanja, ki jo ureja 39. člen Ustave RS, katere del je tudi informacijska svoboda, je omejena med drugim tudi s pravicami posameznikov do zasebnosti (35. člen Ustave RS), ter pravico do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave RS). Na drugi strani pa sta pravici do varstva osebnih podatkov in varstva zasebnosti omejeni s pravico do svobodnega izražanja.

 

Interes, ki ga zasleduje ZDIJZ, pomeni, kot že zapisano, konkretizacijo 39. člena Ustave Republike Slovenije in je eden izmed zakonov, ki postavlja omejitve varstvu pravice do varovanja osebnih podatkov z namenom zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja države v najširšem smislu ter omogočanja uresničevanja pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacijo javnega značaja.

 

V konkretnem primeru je treba torej tehtati, katera ustavno zagotovljena pravica prevlada, pri tem pa je potrebno upoštevati tudi ustavno sodno in mednarodno prakso v skladu z 8. členom Ustave RS.

 

Pooblaščenka je pri presoji ali je prosilka kljub temu, da je podatek o starosti in izobrazbi oseben podatek, upravičena do tega podatka, na podlagi drugih pravic in svoboščin, ki v konkretnem primeru omejujejo pravico do varstva osebnih podatkov, uporabila tridelni test, ki ga je uveljavila v predhodnih primerih (glej: 020-10/2004/4, 24.02.2004).

 

Tridelni test, ki ga je uporabila Pooblaščenka pri odločanju o konkretni zadevi, temelji na naslednjih kriterijih.

 

1. Ali je omejitev pravice do informacij javnega značaja, oziroma podredno informacijske svobode (ki je del pravice do svobodnega izražanja) določena z zakonom. Definiranje in opredelitev zakonito določenega cilja (interesa).

 

Pooblaščenka ugotavlja, da podatek o kraju in datumu rojstva in izobrazbi predstavlja osebni podatek, ki je zavarovan z zakonom, kar predstavlja zakoniti interes, saj ga kot zavarovano kategorijo določa tako Ustava RS, kakor tudi ZVOP, kakor tudi tretja točka, 6. člena ZDIJZ.

 

2. Ali bi razkritje pomenilo grožnjo, da bo povzročena resna škoda temu zakonitemu cilju (interesu)? Test resne nevarnosti.

Pooblaščenka opozarja, da mora zavrnitev temeljiti na testu resne nevarnosti.

 

Ne zadostuje namreč, da informacija preprosto sodi v obseg zakonito predpisanih ciljev, ki so določeni z zakonom. Organ mora dokazati, da bi razkritje informacije povzročilo resno škodo temu zakonitemu interesu (cilju).

 

V določenih primerih razkritje lahko koristi ali škoduje cilju. Da je nerazkritje v takih primerih zakonito, mora biti čisti učinek (neto efekt) razkritja povzročitev resne škode temu cilju. Organ mora v konkretnem primeru torej tudi izkazati, da bi z razkritjem podatkov o kraju in datumu rojstva in o izobrazbi, le ta podatek povzročil resno škodo zakonitemu interesu, ki ga varuje ZVOP, ob dejstvu, da isti zakon določa omejitve pravice do varstva osebnih podatkov ob upoštevanju pravic in svoboščin drugih.

 

Iz listinske dokumentacije spisa je ugotoviti, da bi razkritje podatka o kraju in datuma rojstva povzročilo škodljive posledice za osebe, katerih podatki bi se razkrili, saj v konkretnem primeru ne obstaja nikakršen utemeljen interes, ki bi opravičeval razkritje teh podatkov. Zaradi razkritja tega podatka bi bili namreč razkriti podatki oseb, ki jih drugače osebe ne razkrivajo, in bi jih sicer, če bi imele takšno željo, lahko razkrile same. To pomeni, da štejejo navedene podatke v konkretnem primeru za tako občutljive in vredne varstva, da jih niso razkrile prostovoljno. V konkretnem primeru tudi ni zaslediti, da bi obstajal utemeljen interes, ki bi opravičeval kljub temu dejstvu razkritje takih podatkov.

 

Tudi razkritje podatka o izobrazbi predstavlja osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo razkritje podatkov oseb, ki jih drugače osebe ne razkrivajo, in bi jih sicer, če bi imele tako željo, lahko razkrile same, kar pomeni, da štejejo navedene podatke v konkretnem primeru za tako občutljive in vredne varstva, da jih niso razkrile prostovoljno. V konkretnem primeru pa Pooblaščenka ugotavlja, da obstoji interes prosilke poznati te podatke, saj te osebe, katerih podatke zahteva, odločajo o njenih pravicah in obveznostih in sicer na podlagi pooblastil, ki so jih pridobile šele z ustrezno izobrazbo in opravljenimi strokovnimi izobraževanji. Skratka gre za ugotovitev dejstva ali je komisija bila kompetentno sposobna odločati o določeni pravici prosilke.

 

Izobrazba je nedvomno osebni podatek, ki si zasluži varstvo, kar ZVOP posebej izpostavi, vendar pa je potrebno ob tem upoštevati, da je pridobljena izobrazba v konkretnem primeru pogoj za odločanje o pravicah in svoboščinah prosilke.

 

3. Ali je škoda, ki bi nastala zakonito zavarovanemu cilju (interesu) večja, kot je pravno upravičen interes javnosti, da bi imel to informacijo? Definiranje in opredelitev interesa javnosti.

 

V okviru odgovora na to vprašanje je potrebno odgovoriti tudi na dileme, ki jih je izpostavilo Ustavno sodišče RS.

a. Ali je poseg nujen – poseg mora biti nujen, to pomeni, da cilja ni mogoče doseči z blažjim posegom v ustavno pravico ali celo brez njega (drugi možni ukrepi z istim ciljem ga ne morejo nadomestiti);

b. Ali je poseg primeren - poseg mora biti primeren za dosego zaželenega, ustavno dopustnega cilja in

c. Upoštevati je treba tudi t. i. sorazmernost v ožjem smislu. To pomeni, da je pri ocenjevanju nujnosti posega treba tehtati pomembnost posega v ustavno pravico s pomembnostjo ustavno dopustnega cilja, ki želi zavarovati ali zagotoviti druge ustavno varovane dobrine, in odmeriti upravičenost nujnega posega sorazmerno s težo posledic.

 

Pooblaščenka ugotavlja, da je škoda, ki bi nastala z razkritjem osebnega podatka o izobrazbi, v tem:

- da se razkrivajo podatki, ki jih je zakonodajalec štel za tako občutljive, da jih je zaščitil z izrecno zakonsko določbo,

- da jih je tudi sama oseba, na katero se podatki nanašajo štela za tako občutljive in vredne varstva, da teh podatkov ni dala prostovoljno v javnost.

 

Iz navedenega sledi, da je škoda, ki bi nastala z razkritjem osebnih podatkov, ravno v tem, da se razkrijejo podatki, katerih bistvo je, da so v osnovi skriti. Bistvo teh podatkov se posredno izraža tudi v varstvu zasebnosti kot pravici, da nas pustijo pri miru.

 

Pooblaščenka  opozarja, da kljub temu v določenih primerih lahko obstoji interes javnosti, da izve za določene podatke in da interes javnosti po vedenju teh informacij v konkretnih primerih lahko prevlada nad varstvom osebnih podatkov.

 

V konkretnem primeru Pooblaščenka ugotavlja, da je interes javnosti podan v trenutku, ko člani komisije, za katere se zahtevajo obravnavani podatki, odločajo o pravicah in obveznostih državljanov, v konkretnem primeru prosilke, na podlagi pooblastil, ki so jim bila podeljena, za podelitev le-teh pa morajo imeti ustrezno izobrazbo in ustrezne kvalifikacije.

 

Zaradi navedenega Pooblaščenka odloča, da v konkretnem primeru interes javnosti ob vprašanju razkritja podatkov  o izobrazbi prevlada nad interesom posameznikov,  na katere se ti podatki nanašajo. Te osebe namreč odločajo v imenu države oziroma organov, kot jih določa ZDIJZ, in so s tem, ko so pristale na udeležbo v takih komisijah, pristale tudi na dejstvo, da so podatki, ki kažejo na njihovo usposobljenost in upravičenost delovanja v takih komisijah, pristale na omejen krog zasebnosti v delu, ki se nanaša na njihovo korektno in zakonito opravljanje dela, kamor sodi tudi ustrezna usposobljenost za odločanje. To je namreč tudi način, na katerega lahko zainteresirana javnost preveri ali imajo osebe, ki odločajo o pravicah in obveznostih drugih, za to ustrezno izobrazbo in usposobljenost. Pooblaščenka ugotavlja, da se v konkretnem primeru ne odloča samo o pravici prosilke, temveč se odloča tudi o pravicah in obveznostih vseh ostalih državljanov. Odločitve tako sestavljene komisije kot v primeru prosilke bodo imele posledice tudi za vse ostale državljane, ki jim bo ta komisija dedeljena kot tista, ki bo odločala o njihovih pravicah.

 

Zaradi vsega navedenega Pooblaščenka ugotavlja, da je podatek o izobrazbi sicer osebni podatek, da pa je v konkretnem primeru ob vprašanju potrdil o opravljenem strokovnem izpitu iz splošnega upravnega postopka interes takšen, da javnost je in mora biti seznanjena s takšnimi informacijami. Takšna pravica javnosti vedeti zato prevlada nad pravico posameznikov do varstva osebnih podatkov.

 

Pooblaščenka je v tem delu tudi odločila, da je javen tudi podatek o imenu končane šole, ki kaže na izobrazbo, kar je sicer osebni podatek, da pa ga je vendar šteti kot informacijo javnega značaja, ki jo je potrebno razkriti. Poslovnik o delu imenovanih zdravnikov, zdravstvenih komisij in zdravnikov izvedencev zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije določa, da zdravstveno komisijo sestavljata dva zdravnika in en pravnik in to dejstvo je mogoče preveriti zgolj na podlagi vedenja javnosti o ustrezni izobrazbi, ki jo imajo in morajo imeti posamezni člani komisije.

 

Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenka ugotavlja, da je potrebno torej prosilki omogočiti dostop do Potrdila o opravljenem strokovnem izpitu iz splošnega upravnega postopka in tudi do podatka, ki se nahaja na tem potrdilu, ki kaže na izobrazbo posameznikov.

 

Pooblaščenka je na koncu presojala vprašanje ali je podan tak interes javnosti tudi ob osebnem podatku, ki kaže na kraj in datum rojstva. Pooblaščenka ugotavlja, da ta podatek ne kaže na delovno usposobljenost za izvajanje dela, in v konkretnem primeru tudi ne obstoji upravičen interes javnosti, da bi imela to informacijo. Starost ni pogoj za sodelovanje v navedenih organih. Zato je Pooblaščenka presodila, da prosilka v konkretnem primeru ni upravičena do informacije o datumu in kraju rojstva in da je iz Potrdila o opravljenem strokovnem izpitu iz splošnega upravnega postopka zato potrebno te podatke izločiti.

 

Pooblaščenka je odločila, da se Prosilki izročijo Potrdila o opravljenem strokovnem izpitu iz splošnega upravnega postopka za vse zahtevane osebe, iz katerih se izloči podatek o kraju in datumu rojstva, in se s tem zagotovi delni dostop do zahtevanih informacij v skladu 7. členom ZDIJZ.

 

Pooblaščenka je posebej presojala potrdilo Vanje Babič o opravljenem preizkusu iz splošnega upravnega postopka. Potrdilo za navedeno osebo vsebuje poleg podatkov, ki so jih vsebovala potrdila zgoraj navedenih oseb, še podatek o zaposlitvi in delovnem mestu.

 

Pooblaščenka je na podlagi zgoraj omenjenega tridelnega testa ugotovila, da gre v primeru podatka o zaposlitvi in podatka o delovnem mestu za osebni podatek, pri katerem interes javnosti ne prevlada nad pravico do varstva osebnih podatkov in je zato odločila, da se le ti podatki prosilki ne posredujejo.

 

Pooblaščenka je nato presojala ali je prosilka upravičena do dokumenta, ki vsebuje Pooblastilo za vodenje in odločanje v upravnem postopku za osebe, za katere se je to pooblastilo zahtevalo. To pooblastilo je razvidno iz Sklepa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 18.12.2002, št. 0202-17/7-2002. To pooblastilo vsebuje podatke o imenu in priimku osebe, rojstnem datumu in izobrazbi. Pooblaščenka je tudi za navedeni dokument ugotovila na podlagi predhodno opravljenega tridelnega testa, da je prosilka upravičena do podatka o imenu in priimku osebe in izobrazbi osebe, ne pa tudi do podatka o rojstnem datumu, saj v primeru podatka o rojstnem datumu v temj konkretnem primeru ne prevlada interes javnosti nad pravico do varstva osebnih podatkov.

 

Pooblaščenka je zato odločila, da se prosilki izroči fotokopija Sklepa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 18.12.2002, št. 0202-17/7-2002, iz katerega se izločijo podatki o rojstnih datumih oseb.

 

Pooblaščenka je ob pregledu listin tudi ugotovila, da ne obstoji dokument s sklepom upravnega odbora zavoda, ki bi na podlagi 82. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju imenoval komisijo v sestavi: Murgel Anton, dr.med., Samastur Klanjšek Irena, dr.med. in Babič Vanja, univ.dipl.iur. Iz 21. člena Poslovnika o delu imenovanih zdravnikov, zdravstvenih komisij in zdravnikov izvedencev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 22.10.2003, št. 0306-1/9-03, izhaja, da prejete pritožbe na posamezne člane zdravstvene komisije razporedi vodja oddelka, član zdravstvene komisije, ki je hkrati predsedujoči le-te v zadevah, ki so mu bile dodeljene, pa določi sestavo zdravstvene komisije. Zaradi navedenega je morala Pooblaščenka zavrniti zahtevo prosilke, da ji izroči dokument, ki bi vseboval navedeni sklep, saj takega dokumenta po navedbah organa ni.

 

Pooblaščenka je izpodbijano odločbo organa prve stopnje odpravila in odločila sama na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, tako kot je navedeno v izreku te odločbe.

 

Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožbi v dveh izvodih je treba priložiti to odločbo v izvirniku ali neoverjeno kopijo.

 

 

Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja

Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.