Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.06.2006
Naslov: Prosilec zoper Fakulteta za šport
Številka: 021-45/2006/10
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Odobreno


Datum: 16.06.06
Šifra: 021-45/2006/10

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi III. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/2003 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, v nadaljevanju ZInfP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), zoper molk Fakultete za šport, Gortanova 22, Ljubljana (v nadaljevanju organ), na podlagi IV. odst. 27. čl. ZDIJZ ter III. odst. 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), izdaja naslednjo

ODLOČBO:


1. Pritožbi zaradi molka se ugodi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 3 (treh) dni od pravnomočnosti te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta z naslovom »Izplačila plač v obdobju od 1.1.2003 do 30.6.2004«, iz katerega so razvidna izplačila plač v bruto vrednostih za dekana prof. dr. Bojana Jošta, prodekana prof. dr. Milana Čoha, prodekana izr. prof. Milana Žvana in tajnika Igorja Semoliča.

OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 6.2.2006 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahteval informacije v tiskani obliki glede plačil na Fakulteti za šport v letih 2003, 2004 in 2005 za dekana prof. dr. Bojana Jošta, prodekana prof. dr. Milana Čoha, prodekana izr. prof. Milana Žvana in tajnika Igorja Semoliča, in sicer:
- skupaj bruto letno plačilo,
- bruto letno plačilo za redno delo,
- bruto letno plačilo za delovno uspešnost,
- izračun bruto letnega plačila za delovno uspešnost po kriterijih za vrednotenje delovne uspešnosti na Fakulteti za šport,
- bruto letno plačilo za povečan obseg dela,
- bruto letno plačilo za nadurno delo,
- bruto letno plačilo za nadurno delo – znanstveno raziskovalno delo,
- bruto letno plačilo za nadurno delo – pedagoško delo,
- bruto letno plačilo za nadurno delo – nepedagoško delo z izjemo znanstveno raziskovalnega dela in
- skupaj letno povračilo potnih stroškov prek potnih nalogov in  dnevnic.

V zvezi z zahtevo prosilca je organ, skupaj z vlogo z dne 22.2.2006, prosilcu posredoval informacije glede izplačil plač za delavce organa, za katere je prosilec zahteval informacije, in sicer v obdobju od 1.7.2004 do 31.12.2005. K temu je zaradi lažje primerljivosti posredovanih podatkov dodal tudi informacijo o izplačilih plač, ki jih je prejel prosilec. Organ je ob tem navedel, da se je Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 56/2002 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZSPJS), ki v 38. čl. določa javnost plač v javnem sektorju, začel uporabljati 1.7.2004. Pred tem datumom zato ni pravne podlage za javnost zahtevanih informacij, zaradi česar so bile prosilcu posredovane le informacije  o izplačilih plač od 1.7.2004 dalje.

Po prejemu informacij, ki mu jih je posredoval organ, je prosilec dne 23.2.2006 na organ ponovno vložil vlogo, naslovljeno kot Posredovanje informacij glede plačil na Fakulteti za šport, v kateri je navedel, da ni prejel vseh zahtevanih informacij, in sicer ni prejel informacij iz zahteve za leti 2003 in 2004 ter izračuna bruto letnega plačila za delovno uspešnost po kriterijih za vrednotenje delovne uspešnosti na Fakulteti za šport za leta 2003, 2004 in 2005. Poudarja, da ni pravnih zadržkov za posredovanje zahtevanih informacij, ki datirajo pred 1.7.2006.

Organ je dne 14.3.2006 prosilcu odgovoril, so mu bile z dopisom z dne 22.2.2006 in prilogami posredovane vse zahtevane informacije, ki jih je organ dolžan posredovati v skladu z ZDIJZ. Bruto letno plačilo za delovno uspešnost za navedene delavce je seštevek mesečnih plačil za delovno uspešnost, ki so izražena v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo v odstotku od plače in v skladu s kriteriji, ki so določeni s Pravilnikom o delovni uspešnosti, sprejetim na 12. redni seji senata Fakultete za šport dne 25.11.1998.

Prosilec je dne 16.3.2006 vložil pritožbo zoper molk organa, v kateri je navedel, da mu organ noče posredovati vseh zahtevanih informacij zaradi datuma sprejetja zakonodaje.

Pooblaščenec je dne 21.3.2006 v skladu s I. odst. 255. čl. ZUP pozval organ, da sporoči, zakaj pravočasno ni izdal odločbe o zavrnitvi dostopa do informacije. Organ je dne 30.3.2006 Pooblaščencu odgovoril, da so prosilcu posredovali vse informacije, s katerimi razpolagajo in ki so mu jih po njihovem mnenju dolžni posredovati na podlagi ZSPJS.

Pooblaščenec je dne 4.4.2006 pozval prosilca, da sporoči, ali je prejel zahtevane dokumente. Prosilec je dne 11.4.2006 po elektronski pošti odgovoril, da od organa še ni prejel zahtevanih podatkov o osebnih dohodkih vodstvenih delavcev od leta 2003 do 30.6.2004.

Po pozivu Pooblaščenca je organ dne 17.5.2006 Pooblaščencu poslal še dokument, ki ga prosilcu ni posredoval, to je preglednico o izplačilih plač v obdobju od 1.1.2003 do 30.6.2004 za osebe, za katere je prosilec zahteval informacije. Organ je pooblaščencu poslal še Pravilnik o delovni uspešnosti Fakultete za šport, sprejet na 12. redni seji senata organa dne 25.11.1998 in Pravila v zvezi s plačami iz delovnega razmerja ter izplačili iz pogodbenih razmerij na Fakulteti za šport, ki so bila sprejeta na skupni seji Upravnega odbora in senata organa dne 23.11.2004.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma poudarja, da je v pritožbenem postopku odločal le v okviru pritožbenih navedb, kar pomeni, da je odločal le še o dostopu do tistih dokumentov, za katere je prosilec v pritožbi oziroma kasneje po elektronski pošti navedel, da jih še ni dobil, to je o dostopu do podatkov o osebnih dohodkih vodstvenih delavcev v letu 2003  ter do dne 30.6. v letu 2004.

Informacija javnega značaja je po določilu 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Iz spisa izhaja, da organ ne zanika obstoja informacije javnega značaja. Tudi Pooblaščenec ugotavlja, da vsi dokumenti, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo informacijo javnega značaja. Dokumenti nedvomno izvirajo iz delovnega področja organa, saj se nanašajo na plače javnih uslužbencev, ki so zaposleni pri organu. Ob tem sta izpolnjena tudi ostala dva kriterija za informacijo javnega značaja, to je, da gre za dokumente v materializirani obliki, s katerimi organ razpolaga. 

Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da organ prosilcu ni posredoval informacij o osebnih dohodkih vodstvenih delavcev v letu 2003 ter do 30.6. v letu 2004, ker se je ZSPJS, ki v 38. čl. določa javnost plač v javnem sektorju, začel uporabljati šele z dnem 1.7.2004 in zato pred tem datumom po mnenju organa ni pravne podlage za javnost zahtevanih informacij. Organ torej zgoraj navedenih informacij prosilcu ni posredoval, implicitno se sklicujoč na prepoved retroaktivne (povratne) veljave zakonov.

V zvezi z navedeno argumentacijo organa je najprej potrebno opozoriti, da pravno podlago za dostop do informacij javnega značaja in za dolžnost organov zavezancev po ZDIJZ, da posredujejo informacije javnega značaja, predstavljajo določbe ZDIJZ in ne ZSPJS, kot zmotno meni organ. To pomeni, da so podatki, ki so v I. odst. 38. čl. ZSPJS določeni kot javni, javni že na podlagi določb ZDIJZ, ki je sistemski zakon na področju dostopa do informacij javnega značaja in predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja iz II. odst. 39. čl. Ustave RS.

V konkretnem primeru predstavlja pravno podlago za dostop do zahtevanih podatkov III. odst. 6. čl. ZDIJZ, po katerem se ne glede na določbe I. odst. 6. čl. dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Omenjena določba je bila vnesena v ZDIJZ z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 61/2005 z dne 30. 6. 2005; v nadaljevanju ZDIJZ-A) in je pričela veljati 15.7.2005, pomeni pa izjemo od izjem od dostopa do informacij javnega značaja, ki so taksativno naštete v I. odst. 6. čl. ZDIJZ (razen izjem iz 1. in 5. do 8. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ). Iz navedenega izhaja, da bi bili podatki o osebnih dohodkih javnih uslužbencev javni, četudi določbe I. odst. 38. čl. ZSPJS sploh ne bi bilo. Podatki o dohodkih javnih uslužbencev so namreč vsekakor podatki, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

Ker pa je tudi ZDIJZ začel veljati šele dne 22.3.2003 (ZDIJZ-A pa dne 15.7.2005) in torej prosilec zahteva tudi informacije iz časa pred začetkom veljavnosti ZDIJZ oziroma ZDIJZ-A, organ pa se sklicuje na prepoved retroaktivne veljave predpisov, Pooblaščenec v nadaljevanju pojasnjuje, da dolžnost posredovanja informacij javnega značaja iz časa pred začetkom veljavnosti ZDIJZ oziroma ZDIJZ-A, ne pomeni retroaktivne veljave omenjenih zakonov.

Ustavno pravni temelj za sprejetje ZDIJZ predstavlja 39. člena Ustave RS, ki opredeljuje pravico do svobodnega izražanja (in je ta pravica z državnim pravnim aktom priznana že od dneva sprejema Ustave leta 1991). Določba 39. čl. Ustave RS določa, da je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.

Uporaba ZDIJZ za pridobitev informacij, nastalih pred uveljavitvijo ZDIJZ (in nenazadnje tudi pred uveljavitvijo ZSPJS) ni v nasprotju s 155. čl. Ustave RS, posredovanje takšnih informacij pa tudi ne pomeni retroaktivne uporabe določb ZDIJZ. Kot je že bilo pojasnjeno, izhajajo iz definicije informacije javnega v 4. čl. ZDIJZ trije pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Iz navedene definicije izhaja, da ZDIJZ informacij, do katerih so upravičeni prosilci dostopa do informacij javnega značaja, časovno ne omejuje. Čas nastanka ni pogoj za opredelitev informacije kot informacije javnega značaja. Vsaka informacija, s katero organ razpolaga, ki se nahaja v neki materializirani obliki in ki izvira iz delovnega področja, je informacija javnega značaja, ne glede na to, kdaj je nastala.

Pravica dostopa do informacij javnega značaja je bila zagotovljena najkasneje s sprejetjem Ustave RS in to pravico opredeljuje v II. odst. 39. člena. ZDIJZ pa je omogočil zgolj izvrševanje te pravice. Pred uveljavitvijo ZDIJZ je bilo sicer pravico do informacij javnega značaja mogoče izvrševati neposredno na podlagi ustave, v skladu s 1. odst. 15. čl. Ustave RS, obenem pa je bil določen obseg navedene pravice in zato zahteva za informacije, ki so nastale pred uveljavitvijo ZDIJZ, ne pomeni retroaktivne uporabe zakona. ZDIJZ je torej določil (in omogočil) zgolj način izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja, sama pravica pa je bila vzpostavljena že predhodno. ZDIJZ ni ustanovil in izoblikoval pravice dostopa do informacij javnega značaja, kakor tudi ni določil pojma informacije javnega značaja, ki je bil določen že predhodno, temveč je zgolj določil način uveljavljanja z ustavo in mednarodnimi pravnimi dokumenti priznane pravice dostopa do informacije javnega značaja. Opozoriti je namreč potrebno, da je Republika Slovenija podpisala in ratificirala tudi številne mednarodne konvencije in pogodbe, ki med temeljnimi pravicami določajo tudi pravico do svobodnega izražanja, katere del predstavlja tudi informacijska svoboda, ki je širše zastavljena pravica dostopa do informacij javnega značaja. (Glej 19. člen deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah, 19. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah,…) Na podlagi 8. čl. Ustave RS se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno, omenjene mednarodne pogodbe pa so v Republiki Sloveniji veljale že pred sprejetjem Ustave RS.

Pooblaščenec ob vprašanju retroaktivnosti dodatno opozarja, da četudi bi v tem primeru šlo za povratni učinek predpisa, 155. čl. Ustave RS ne preprečuje posegov za nazaj v korist posameznikov ali pravnih oseb, v breme države ali od njih določenih nosilcev javnih pooblastil. Pooblaščenec je o vprašanju retroaktivnosti enako odločil tudi že v odločbah št. 020-2/2003/2 z dne 23.09.2003, 020-2/2004/2 z dne 14.04.2004, 020-5/2003/9 z dne 06.06.2005 in 021-62/2005/4 z dne 05.10.2005.

Na podlagi zgoraj navedenega Pooblaščenec zaključuje, da zahteva prosilca tudi v delu, ki se nanaša na informacije, ki so nastale pred uveljavitvijo ZDIJZ (in seveda tudi pred uveljavitvijo ZSPJS), ne pomeni prave retroaktivne uporabe določil ZDIJZ, saj prosilec uveljavlja zahtevo za dostop v skladu z določbami ZDIJZ po uveljavitvi zakona. ZDIJZ nima retroaktivne veljave, saj v skladu z njegovimi določbami prosilec pred uveljavitvijo ZDIJZ ni mogel po določbah ZDIJZ izvrševati pravice dostopa do informacij javnega značaja. ZDIJZ se lahko uporablja šele od trenutka njegove uveljavitve, pri tem pa se lahko zahtevajo tudi informacije, ki so nastale pred njegovo uveljavitvijo, saj tudi takšne informacije predstavljajo informacijo javnega značaja po kriterijih iz 4. čl. ZDIJZ.

Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da argument prvostopenjskega organa, zaradi katerega ta prosilcu ni želel posredovati tistih zahtevanih informacij, ki so nastale pred 1.7.2004, nima podlage v veljavnih predpisih.

Ker se molk organa v skladu s IV. odst. 22. čl. ZDIJZ šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve te odločbe pa so razvidni razlogi za ugoditev zahtevi, to pomeni, da je pritožba zaradi molka utemeljena. Pooblaščenec je na podlagi III. odst. 255. čl. ZUP o zahtevi prosilca odločil in podal  tudi razloge za ugoditev zahteve. Zato je prvostopenjskemu organu naložil, da zagotovi dostop do informacij javnega značaja, in sicer je dolžan prosilcu posredovati fotokopijo dokumenta z naslovom »Izplačila plač v obdobju od 1.1.2003 do 30.6.2004«, iz katerega so razvidna izplačila plač v bruto vrednostih za dekana prof. dr. Bojana Jošta, prodekana prof. dr. Milana Čoha, prodekana izr. prof. Milana Žvana in tajnika Igorja Semoliča. To je dolžan storiti v roku 3 dni od pravnomočnosti te odločbe. Pravnomočnost bo nastopila v skladu s I. odst. 225. čl. ZUP takrat, ko se ta odločba ne bo več mogla izpodbijati v upravnem sporu (rok za vložitev tožbe v upravnem sporu je 30 dni).

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka