Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 01.06.2006
Naslov: Prosilec zoper Delovno in socialno sodišče Ljubljana
Številka: 021-38/2006/4
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


Datum: 1-6-2006
Šifra: 021-38/2006/4

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar na podlagi 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, ZInfP), III. in IV. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja  (Ur. l. RS, št. 24/03 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZDIJZ) in I. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………… (v nadaljevanju prosilec) z dne 10.5.2006, zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Resljeva 14, Ljubljana (v nadaljevanju organ), opr. št. Su 20/06-3 z dne 8.5.2006, izdaja naslednjo

ODLOČBO:


Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.

OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 5.5.2006 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je na organ naslovil naslednji vprašanji:
1. Kateri od spodaj navedenih sodnikov je bil član zloglasne komunistične zveze in kdaj je, če je, uradno izstopil in s tem prenehal plačevati članarino tej partijski kliki? Vprašanje se nanaša na sodnike Andrejo Toš-Zajšek, Metoda Žužka, Petra Popoviča, Francija Cvelbarja, Gordano Skočič in Darinko Pučnik.

2. Koliko sodnikov naslovnega sodišča je bilo članov zloglasne komunistične zveze oziroma njenih prebarvanih postkomunističnih pravnih naslednic na prerezu 31. decembra leta 1990, 1996 in 2006?

Organ je dne 8.5.2006 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca z dne 5.5.2006 za dostop do informacij javnega značaja zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da podatki, ki jih zahteva prosilec, niso podatki, ki bi predstavljali informacijo javnega značaja v smislu 4. čl. ZDIJZ. Ne glede na to, organ še dodaja, da sodišče nikdar ni vodilo evidence o pripadnosti politični stranki.

Prosilec je dne 10.5.2006 na Pooblaščenca naslovil vlogo, naslovljeno kot ''Uradna prijava eklatantnega nespoštovanja ZDIJZ'', ki jo je Pooblaščenec štel kot pritožbo zoper zgoraj navedeno odločbo organa z dne 8.5.2006. Prosilec v pritožbi Pooblaščenca poziva za pomoč pri pridobitvi želenih podatkov.

Pritožba ni utemeljena.

ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v II. odst. 39. čl. Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I s spremembami). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V I. in II. odst. 5. čl. ZDIJZ je vsakomur omogočen prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja  v skladu s I. odst. 4. čl. ZDIJZ, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po I. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Definicija informacije javnega značaja je določena v I. odst. 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja  informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o informaciji javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora  izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Upoštevajoč navedeno, Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj ni izpolnjen niti eden izmed treh pogojev iz 4. člena ZDIJZ. Podatki, ki jih zahteva prosilec, namreč v ničemer niso povezani z delovnim področjem organa, zaradi česar organ z njimi ne razpolaga, niti z njimi ni dolžan razpolagati. Podatki o političnem prepričanju, ki jih od organa zahteva prosilec, nenazadnje predstavljajo občutljive osebne podatke v smislu določil Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1), katerih obdelava je po ZVOP-1 še posebej restriktivno urejena. Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, so organi zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Ob tem velja še poudariti, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja tudi logičen sklep, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. čl. ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij, ne pa dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Ob tem pa je vendarle potrebno opozoriti, da mora načeloma organ v primeru, ko razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na vprašanja, takšne dokumente posredovati. Navedeno v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V tem delu je zato potrebno pritrditi stališču v izpodbijani odločbi, da zahtevane informacije ne obstajajo.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga, kar pomeni, da informacija javnega značaja v smislu prosilčeve zahteve ne obstaja. Pooblaščenec ugotavlja, da je bil postopek pred prvostopenjskim organom pravilen, pravilna in na zakonu utemeljena pa je tako tudi izpodbijana odločba. Iz tega razloga je pritožba prosilca neutemeljena, zaradi česar jo je bilo na podlagi I. odst. 248. čl. ZUP potrebno zavrniti.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
       
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka