Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.01.2020
Naslov: prosilec - Zdravstveni dom Metlika
Številka: 090-281/2019
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval vse pritožbe, vezane na domnevne kršitve pacientovih pravic, ki so bile podane na organ v zadnjih petih letih, vse odgovore in rešitve, brez osebnih podatkov. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, prav tako ni mogoče izvesti delnega dostopa na način, da se izločijo zaupni podatki, saj bi bilo mogoče izločene podatke razbrati iz drugih informacij, vsebovanih v dokumentu. IP je tako pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-281/2019/4

Datum: 17. 1. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi (v nad. prosilec), z dne 18. 12. 2019, zoper odločbo Zdravstvenega doma Metlika, Cesta bratstva in enotnosti 71, 8330 Metlika (v nad. organ), št. 0241-19/048 z dne 16. 12. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O

 

  1. Pritožba prosilca z dne 18. 12. 2019 zoper odločbo Zdravstvenega doma Metlika, št. 0241-19/048 z dne 16. 12. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je dne 21. 11. 2019 pri organu, ustno na zapisnik, podal zahtevo za posredovanje vseh pisnih in ustnih pritožb, vezane na domnevne kršitve pacientovih pravic, ki so bile podane na organ v zadnjih petih letih, vseh odgovorov in rešitev, brez osebnih podatkov.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0241-19/048 z dne 16. 12. 2019, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da ustnih pritožb ni mogoče posredovati, ker je ustna pritožba izražena le ustno, zaradi česar se o taki pritožbi pacienta ne vodi nobena dokumentacija. Dodatno organ navaja, da prosilec ni navedel, za kakšen namen želi pridobiti zahtevane informacije, zato po njegovem mnenju do njih ni upravičen. Postopki tretjih oseb, ki naj bi jim bile kršene pacientove pravice, tudi nimajo nobene povezave s konkretnim postopkom kršenja prosilčevih pravic. Podatki o zdravstvenem stanju oseb so varovani osebni podatki, zaradi česar jih ni dopustno razkriti prosilcu. Prav tako anonimizacija odločb/pritožb ni mogoča, saj bi že sama vsebina dokumenta razkrila posameznika, na katerega se odločba/pritožba nanaša.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 18. 12. 2019 vložil pritožbo. Prosilec v pritožbi navaja, da ni zahteval nobenih osebnih podatkov, prav tako mu na podlagi določb ZDIJZ ni potrebno navesti, zakaj potrebuje zahtevane dokumente. Prosilec želi izvedeti, kaj vsebujejo pritožbe, koliko jih je in kakšne so rešitve.

 

IP je dne 24. 12. 2019 prejel dopis organa št. 0241-19/048 z dne 23. 12. 2019, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Na podlagi poziva IP št. 090-281/2019/8 z dne 24. 12. 2019 je organ IP posredoval dopis št. 0241-19/048 z dne 31. 12. 2019, v katerem je navedel, da je v zadnjih petih letih prejel 3 pritožbe zaradi domnevnih kršitev pacientovih pravic, katerih dokumentacija je priloga dopisu.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ v zadnjih petih letih prejel tri pritožbe zaradi domnevnega kršenja pacientovih pravic, katere vodi pod opr. št. 0241-19/048, št. 0188-19/048 in št. 0244-17/048, kar pomeni, da dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, obstajajo v materializirani obliki in organ z njimi razpolaga, zaradi česar so glede teh dokumentov izpolnjeni vsi trije kriteriji za obstoj informacij javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ.

 

Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP izvedel preizkus, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nad. ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oz. povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

 

V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

 

Poleg ZVOP-1 se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Ur. l. EU, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov oz. Uredba). Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Uredbe. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nad. besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Glede na to, da zahtevani dokumenti vsebujejo tudi podatke v zvezi z zdravstvenim stanjem posameznika IP v tem delu še dodaja, da glede na člen 4, pododstavek (15), pojem “podatki o zdravstvenem stanju” pomeni osebne podatke, ki se nanašajo na telesno ali duševno zdravje posameznika, vključno z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, in razkrivajo informacije o njegovem zdravstvenem stanju – gre za t.i. posebne vrste osebnih podatkov.

 

Uredba v členu 86 določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Uredbe, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 (obdelava osebnih podatkov) in členu 9 Uredbe (obdelava posebnih vrst osebnih podatkov).

IP je pri vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da vsi zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke (npr. ime, priimek, naslov prebivališča) fizičnih oseb (pacienta, njegovega zastopnika, družinskih članov, prič ipd.) ter podatke o njihovem zdravstvenem stanju (t.i. osebne podatke posebne vrste). Prav tako zahtevani dokumenti vsebujejo veliko naveznih okoliščin, iz katerih je mogoče določiti posamezne osebe in njihovo zdravstveno stanje, vse to pa se prepleta skozi celotno vsebino zahtevane dokumentacije.

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da zahtevana dokumentacija vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer IP ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da se ti podatki lahko posredujejo javnosti kot prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali je možen t.i. delni dostop do zahtevanih podatkov. Ta je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa in določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V konkretnem primeru pa je bistvenega pomena predvsem drugi del določbe 7. člena ZDIJZ, po kateri se prosilca lahko seznani le z delom dokumenta, vendar samo, če to ne ogrozi njegove zaupnosti. Določilo 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16, v nad. Uredba) natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. 19. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (1. odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (2. odstavek). Delni dostop je torej potrebno omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.

 

IP je v konkretnem primeru z vpogledom v zahtevane dokumente ugotovil, da gre pri obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo zaupni podatki, saj bi bilo mogoče izločene podatke razbrati iz drugih informacij, vsebovanih v dokumentu. Prav tako IP ocenjuje, da bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa (tj. če bi prekrili vse podatke, ki so po svoji vsebini varovani) popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj nebi imeli več svoje vsebine, in bi bili zato brez posebne vrednosti za prosilca oz. javnost.

 

Glede na vse navedeno je IP presodil, da dokumenti, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatek), pri čemer ni mogoča izvedba delnega dostopa.

 

Ker je IP potrdil zavrnitev zahteve na podlagi izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatki), drugih morebitnih izjem v pritožbenem postopku ni preizkušal.

 

Postopek pred izpodbijano odločbo je bil torej pravilen, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.

 

Glede navedb organa, da prosilec ni navedel, za kakšen namen želi pridobiti zahtevane informacije oz. ni izkazal pravnega interesa IP pojasnjuje, da se, v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ne zahteva. V postopku dostopa do informacij javnega značaja tako prosilčev interes in pravne koristi niso relevantni. ZDIJZ namreč določa možnost vsakogar, da zahteva informacije, ki predstavljajo informacije javnega značaja, obenem pa ne pozna nobene »privilegirane« kategorije prosilcev. V kolikor gre pri določeni informaciji za prosto dostopno informacijo javnega značaja, je ta dostopna vsem, ne glede na njihov izkazan pravni interes. IP je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka