Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.01.2020
Naslov: prosilec - Zdravstveni dom Koper
Številka: 090-269/2019
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje določenih podatkov, povezanih z delom konkretne zdravnice. Navedel je, da prosilec ni zahteval dokumentov, ki obstajajo v materializirani obliki, temveč odgovore na vprašanja, hkrati pa se je organ skliceval tudi na varstvo osebnih podatkov zdravnice. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z dokumenti, iz katerih so razvidni odgovori na zastavljena vprašanja, ter odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati te dokumente, saj (razen podatkov o neto plačilih za delo, glede katerih je IP pritožbo zavrnil) ne vsebujejo varovanih osebnih podatkov, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-269/2019/5

Datum: 10. 1. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 10. 12. 2019, zoper odločbo Zdravstvenega doma Koper, Dellavallejeva ulica 3, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), št. ZD-KP- z dne 25. 11. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

1. Pritožbi prosilca z dne 10. 12. 2019 zoper odločbo Zdravstvenega doma Koper št. ZD-KP- z dne 25. 11. 2019 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije:

  1. naslednjih delov pogodbe o zaposlitvi št. 57/TC/17 z dne 27. 9. 2018:
  • naziv, številka in datum pogodbe, naziv delodajalca, ime in priimek javne uslužbenke;
  • III. točka pogodbe;
  • 3. točka priloge 1 k pogodbi;
  • IV. točka pogodbe;
  • vrstici tabele v V. točki pogodbe, ki imata naslov »Osnovna plača javnega uslužbenca – Z070« in »Skupaj dodatki, upoštevani v primerljivem znesku plače, določenem v skladu z ZSPJS«;
  1. naslednjih delov soglasja št. 34/TC/18-2 z dne 13. 11. 2018:
  • naziv, številka in datum soglasja;
  • 1. točka soglasja;
  1. naslednjih delov Poročil o opravljenih urah za …, za mesece januar, februar, marec, april, maj, junij, julij, avgust in september, vsi za leto 2019:
  • enota
  • ime in priimek javne uslužbenke;
  • mesec in leto;
  • vrstica z navedbo dni;
  • vrstici z naslovoma »Ure brez dodatkov/dopoldanske« in »Popoldanska izmena«.

 

2. Pritožba prosilca z dne 10. 12. 2019 glede dela zahteve z dne 18. 9. 2019, ki se nanaša na podatke o neto plačilih za delo, se zavrne.

 

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je 18. 9. 2019 podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je prosil za naslednje podatke v obliki fotokopij:

  1. Za katera delovna mesta – delovne naloge in na katerih področjih ima … (v nadaljevanju obravnavana zdravnica) sklenjeno pogodbo z organom in morda še katero drugo javno ustanovo?
  2. Koliko dni – ur mesečno je pogodbeno določena obveznost dela v ambulanti splošne medicine pri organu, v enoti Olmo, Cesta na Markovec 1, 6000 Koper?
  3. Kolikšna je višina bruto/neto plačil za delo v zgoraj omenjeni ambulanti?
  4. Koliko dni – ur posamezno po mesecih od 1. 1. 2019 do 18. 9. 2019 je obravnavana zdravnica opravljala svoje delo ambulantnega zdravnika v zgoraj omenjeni ambulanti?
  5. Koliko dni –ur posamezno po mesecih in v katerih datumskih obdobjih v času od 1. 1. 2019 do 18. 9. 2019 je bila obravnavana zdravnica odsotna iz ambulante in so bili njeni pacienti napoteni k nadomestnim zdravnikom v obravnavo?

 

Organ je z odločbo št. ZD-KP- z dne 25. 11. 2019 zahtevo prosilca zavrnil in v obrazložitvi navedel, da predmet zahteve prosilca niso dokumenti, zadeve, dosjeji, registri, evidence ali dokumentarno gradivo, kot to predpisujeta ZDIJZ in Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2016), saj prosilec ni zahteval dokumentov, ki obstajajo v materializirani obliki, temveč odgovore na vprašanja. ZDIJZ pa ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče RS, in sicer v sodbah št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 339/2012-17 z dne 7. 11. 2013 in št. III U 273/2012-14 z dne 7. 11. 2013. ZDIJZ namreč podaja definicijo informacije javnega značaja, ki je zgolj in edino že ustvarjen oziroma obstoječ dokument. V skladu z navedenim organa po ZDIJZ tudi ni mogoče prisiliti, da bi odgovarjal na vprašanja prosilcev na takšen način, da bi posebej tvoril stavke, ki bi predstavljali odgovore na vprašanja. Odgovarjanje na vprašanja, ki jih prosilec zastavlja v obravnavani vlogi, zato ne sodi v domet pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ker v zvezi z zahtevanimi informacijami ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, je organ zahtevo prosilca zavrnil. V nadaljevanju je organ povzel 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prvo in drugo točko 4. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)[1] in 8. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1).Organ je zaključil, da v konkretnem primeru ni izpolnjen nobeden izmed pogojev, ki so določeni v citiranih določbah, zato velja, da so zahtevane informacije varovani osebni podatki obravnavane zdravnice. Organ je povzel še 7. člen ZDIJZ in ugotovil, da gre pri zahtevanih informacijah za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov – pravzaprav so vsebina zahtevanih informacij samo varovani osebni podatki, da bi bil delni dostop nemogoč. Tudi praksa Sodišča Evropskih skupnosti je, da delnega dostopa ni treba odobriti takrat, ko bi ta bil brez smisla, ker bi bili dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za prosilca (Olli Mattila vs. Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2001, ECR II-226). Če bi v konkretnem primeru z uporabo instituta delnega dostopa prekrili vse zgoraj naštete varovane osebne podatke, to prosilcu ne bi prineslo nobenih smiselnih informacij in nobene dodatne vrednosti, zaradi katere je vložil zahtevo. Prav vse informacije, ki so predmet zahteve prosilca, predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Delnega dostopa zato ni mogoče izvesti.

 

Dne 10. 12. 2019 je prosilec zoper odločbo št. ZD-KP- z dne 25. 11. 2019 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da informacije, ki jih zahteva, nesporno izvirajo iz delovnega področja organa. Če organ ne razpolaga z osnovnimi informacijami, ki so nujne za pravno in zakonito delovanje, je dozorel za nadzor Finančne Uprave RS. Podatki, ki jih zahteva prosilec, morajo obstajati v materializirani obliki, saj drugače ni možno izvajati zakonitega dela. Če organ ne razpolaga z evidencami pogodb o delu, z izplačili za posamezna dela iz družbenih sredstev, s seznamom dejansko opravljenih ur, ki se ujema z pogodbenim določilom dela v ambulanti družinske medicine, je nekdo od odgovornih precej dvomljivo sposoben voditi to z javnim denarjem plačano zdravstveno ustanovo. Če ni dokument pisni razvid dejansko opravljenih ur dela v ambulanti, kam računovodstvo vpisuje, če sploh vodi, evidenco plačil dejansko opravljenih ur dela. Kje je v tem očitno »Augijevem hlevu«, glede na podane pisne informacije razlogov, zakaj ni možno podati zahtevanih informacij, sploh izvajan ustrezen dokumentiran nadzor nad delom obravnavane zdravnice in sploh vseh zaposlenih zdravnikov? Prosilec v nadaljevanju sprašuje, s čim so kršeni osebni podatki, če zahteva podatke, ki so neposredno vezani na poslovni del torej na razvid plačil, ki so izvedena iz družbenih sredstev, denarja, ki ga za to dejavnost vplačujejo vsi državljani? S čim prosilec krši pravico zasebnosti obravnavane zdravnice, ko zahteva podatek, koliko ur ima pogodbeno obveznost dela v splošni ambulanti. Prosilec se strinja, da gre za vsebnost koncentriranih podatkov o očitno nezakonitem dopuščanju samovolje obravnavane zdravnice, da poskuša organ na vsak način zadevo potlačit pod preprogo. Prosilec je obširno pojasnil razloge, zaradi katerih dvomi v zakonitost vodenja ambulante, vprašljivo upravičenost stalne odsotnosti v konkretnem primeru in, zakaj meni, da gre v konkretnem primeru za zanemarjanje osnovne zadolžitve oskrbe pacientov.

 

Organ je z dopisom z dne 11. 12. 2019 pritožbo prosilca z dne 10. 12. 2019 kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi odstopil IP, skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

 

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP z dopisom št. 090-269/2019/2 z dne 17. 12. 2019 organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki so predmet zahteve, brez prekritih podatkov. Organ je dokumente poslal v prilogi elektronskega sporočila z dne 27. 12. 2019.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Organ je zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije z obrazložitvijo, da zahtevane informacije ne obstajajo v materializirani obliki. Prosilec v pritožbi dvomi v upravičenost takšne odločitve, zato je bilo treba v pritožbenem postopku ugotoviti, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami javnega značaja.

 

Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. To pomeni, da organi na podlagi ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja, podajati mnenj, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, pridobivati dokumentov od drugih organov, dopolnjevati ali kakor koli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

 

Prosilec je zahtevo formuliral tako, da je zahteval odgovore na vprašanja. V skladu z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) je treba v primeru, ko prosilec zaradi napačnega razumevanja pravil dostopa do informacij javnega značaja organu postavlja vprašanja, vendar iz preostale vsebine njegove vloge izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bili razvidni odgovori na zastavljena vprašanja. Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbah št. III U 339/2012-17, z dne 7. 3. 2013 (11. točka) in št. III U 273/2012-14 z dne 7. 11. 2013 (9. točka).[2] V obravnavanem primeru je prosilec zahtevo vložil na obrazcu z naslovom »Zahteva za dostop do informacij javnega značaja«, iz česar izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, zato je treba najprej rešiti zgoraj navedeno vprašanje.

 

Ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo?

 

Iz dokumentov, ki jih je organ poslal IP dne 27. 12. 2019, za vsak sklop vprašanj prosilca z dne 18. 9. 2019 izhaja sledeče:

 

  1. Za katera delovna mesta – delovne naloge in na katerih področjih ima obravnavana zdravnica sklenjeno pogodbo z organom in morda še katero drugo javno ustanovo?

 

Odgovor na vprašanje, za katera delovna mesta ima obravnavana zdravnica sklenjeno pogodbo z organom, se nahaja v III. točki pogodbe o zaposlitvi št. 57/TC/17 z dne 27. 9. 2018, ki vsebuje navedbo naziva delovnega mesta in kraj opravljanja dela. Delovne naloge in področja dela so navedeni v prilogi 1 omenjene pogodbe, in sicer v 3. točki z naslovom Opis dela. Odgovor na vprašanje, za katera delovna mesta – delovne naloge in na katerih področjih ima obravnavana zdravnica sklenjeno pogodbo z drugo javno ustanovo, pa izhaja iz soglasja št. 34/TC/18-2 z dne 13. 11. 2018, in sicer iz 1. točke.

 

  1. Koliko dni – ur mesečno je pogodbeno določena obveznost dela v ambulanti splošne medicine pri organu, v enoti Olmo, Cesta na Markovec 1, 6000 Koper?

 

Odgovor na to vprašanje se nahaja v IV. točki pogodbe o zaposlitvi št. 57/TC/17 z dne 27. 9. 2018, ki vsebuje določbe o delovnem času.

 

  1. Kolikšna je višina bruto/neto plačil za delo v zgoraj omenjeni ambulanti?

 

Podatki o višini plačil za delo so navedeni v V. točki pogodbe o zaposlitvi št. 57/TC/17 z dne 27. 9. 2018, ki v obliki tabele vsebuje podatke o plači javne uslužbenke. Bruto vrednosti, ki jih zahteva prosilec v obravnavanem vprašanju, se navedeni v vrsticah tabele, ki imata naslova:

  • Osnovna plača javnega uslužbenca – Z070 in
  • Skupaj dodatki, upoštevani v primerljivem znesku plače, določenem v skladu z ZSPJS.
  1. Koliko dni – ur posamezno po mesecih od 1. 1. 2019 do 18. 9. 2019 je obravnavana zdravnica opravljala svoje delo ambulantnega zdravnika v zgoraj omenjeni ambulanti?

 

Podatki o dnevih in urah, ko je obravnavana zdravnica opravljala delo ambulantnega zdravnika v zgoraj omenjeni ambulanti, se nahajajo v dokumentih z naslovom »Poročilo o opravljenih urah«, ki jih organ vodi za vsak mesec posebej (od januarja do septembra 2019). V vrsticah z naslovoma »Ure brez dodatkov/dopoldanske« in »Popoldanska izmena« je namreč po posameznih dnevih v mesecu navedeno število v konkretnem dnevu opravljenih ur.

 

  1. Koliko dni –ur posamezno po mesecih in v katerih datumskih obdobjih v času od 1. 1. 2019 do 18. 9. 2019 je bila obravnavana zdravnica odsotna iz ambulante in so bili njeni pacienti napoteni k nadomestnim zdravnikom v obravnavo?

 

Iz istih delov poročil, ki so navedena pri prejšnjem vprašanju, izhaja tudi, koliko dni oziroma ur je bila obravnavana zdravnica odsotna iz ambulante.

 

IP je zaključil, da je izpolnjen kriterij materializirane oblike v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ glede vseh vprašanj, ki jih je prosilec navedel v zahtevi z dne 18. 9. 2019. Glede na to, da ostala dva pogoja, ki za opredelitev informacije javnega značaja izhajata iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ (informacija mora izvirati iz delovnega področja organa in organ mora z njo razpolagati), v konkretnem primeru niti nista bila sporna, je IP ugotovil, da vse zahtevane informacije javnega značaja obstajajo.

 

Osebni podatki

 

Organ je v izpodbijani odločbi kot razlog za zavrnitev zahteve navedel tudi, da so zahtevane informacije javnega značaja varovani osebni podatki. IP se strinja, da so zahtevani podatki osebni podatki obravnavane zdravnice, vendar pa je ugotovil, da so v konkretnem primeru (razen za podatke o neto vrednostih plačil za delo) izpolnjeni pogoji, določeni v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katerih je dopustno razkritje osebnih podatkov, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev oziroma podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Izjema iz 3. točke (tj. osebni podatki) prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je torej v konkretnem primeru presežena z »izjemo od izjeme« iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, predstavljajo (zgolj) tisti osebni podatki, ki niso v neposredni povezavi s porabo javnih sredstev, opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca, npr. zneski neto izplačil, zneski osnov za izračun davčnega odtegljaja, zneski osnov za izračun prispevkov delodajalcev za socialno varnost, zneski davčnih odtegljajev, zneski prispevkov za socialno varnost delojemalcev in zneski prispevkov delodajalcev za socialno varnost. Splošna uredba o varstvu podatkov, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Ta v točki 1(c) določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je (med drugim) potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca, pri čemer pa je v drugem odstavku istega člena določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

 

Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). IP je tako ugotovil, da po tej »izjemi od izjem« niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na javnega uslužbenca, ampak le tisti, ki so neposredno povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Kadar je podlaga za razkrivanje podatkov določilo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, se vprašanje, kateri osebni podatki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, presoja upoštevajoč načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Po oceni IP bi dostop do informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost te osebe, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti. Zato je IP odločil, da se pritožba prosilca zavrne v tistem delu, ki se nanaša na podatke, ki kažejo na subjektivne okoliščine določljivega posameznika in niso v neposredni zvezi s porabo javnih sredstev oziroma opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Strošek za delodajalca kot izplačevalca plače v odnosu do zaposlenega javnega uslužbenca je nedvomno le bruto prejemek zaposlenega, medtem ko je neto znesek obračuna in izplačila odvisen (tudi) od osebnih okoliščin posameznika, ki izhajajo iz njegovih subjektivnih okoliščin. Ker gre za osebne podatke, za razkritje katerih ni pravne podlage, je IP odločil, da se pritožba prosilca zavrne glede dela zahteve z dne 18. 9. 2019, ki se nanaša na podatke o neto plačilih za delo. Vse ostale informacije javnega značaja, ki so predmet te pritožbe, pa ne vsebujejo varovanih osebnih podatkov. Kot je pojasnjeno že zgoraj, je že zakonodajalec v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ odločil, da so podatki v zvezi s porabo javnih sredstev oz. podatki, povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, absolutno javni. Stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 1410/2010-13, z dne 25. 5. 2011.[3] [4]

 

Po mnenju IP ni dvoma, da gre pri osebnih podatkih, ki jih je organ dolžan razkriti v skladu s 1. točko izreka te odločbe, za podatke, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev oziroma z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ker so ti podatki absolutno javni, IP v postopek ni pozival zdravnice, na katero se zahtevani podatki nanašajo, saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

 

Sklepno

 

Ker je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo pri odločitvi, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki oziroma kateri so pravno varovani osebni podatki, je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Glede podatkov v zvezi z delom zahteve prosilca z dne 18. 9. 2019, ki se nanaša na podatke o neto plačilih za delo, je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno (2. točka izreka te odločbe).

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] 23. 5. 2018 je bil v Uradnem listu Evropske unije, št. L 127, objavljen še Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 119, 4. 5. 2016)

[2] V obeh sodbah je sodišče navedlo, da organi v postopku, ki se vodi po določbah ZDIJZ, prosilcu niso dolžni pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta, v tem primeru pa organ prosilcu posreduje predmetni dokument.

[3] Smiselno enako izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS, št. I U 1003/2010-43 z dne 30. 3. 2011, in Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 187/2011 z dne 1. 9. 2011 in X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009.

[4] Tudi IP je že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki opravljajo javno funkcijo oziroma so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javnega sektorja in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja (npr. odločbe IP št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011, št. 090-210/2013/8 z dne 26. 11. 2013, št. 090-19/2015 z dne 26. 2. 2015, št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017).