Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 19.06.2014
Naslov: Prosilec - Zdravniška zbornica Slovenije (več pritožb)
Številka: 090-96/2014/2
Kategorija: Notranje delovanje organa, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:
V obravnavani zadevi je bil predmet zahteve zapisnik zadnje seje NO Zdravniške zbornice Slovenije. Organ je je zahtevo prosilke zavrnil v delu, ki se nanaša na osebne podatke posameznikov ter v delu, ki se nanaša na podatke, katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da je organ pri izvedbi delnega dostopa glede varstva osebnih podatkov ravnal zakonito, kar pomeni, da je odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilke v tem delu zavrnil. Glede obstoja izjeme notranjega delovanja organa pa je Pooblaščenec odločil, da je sicer izpolnjen prvi pogoj obravnavane izjeme, da gre za dokument, povezan z notranjim, internim delovanjem organa, ni pa v vseh delih zapisnika (do katerih je organ zavrnil dostop) izkazan tudi drugi pogoj, da bi z razkritjem nastale motnje. Glede na navedeno je pritožbi v določenem delu delno ugodil, ker zahtevane informacije ne izražajo oziroma izkazujejo takšnih notranjih informacij, katerih razkritje bi resno oviralo nadaljnje delo organa oziroma povzročilo motnje pri delovanju organa.

ODLOČBA:
Številka: 090-96/2014/2
Datum: 20. 6. 2014

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 2 7. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena ter 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 13. 4. 2014 (v nadaljevanju prosilka) zoper odločbo z dne 1. 4. 2014, številka: 4501-36/2012/109, Zdravniške zbornice Slovenije, Dunajska cesta 162, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke se delno ugodi in se odločba organa z dne 1. 4. 2014, številka: 4501-36/2012/109, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati posamezne dele zapisnika seje Nadzornega odbora z dne 12. 2. 2014, in sicer: pod točko Ad2: četrti, osmi in zadnji del devetega odstavka od besede »kotizacija« naprej, pod točko Ad3: drugi odstavek in pod točko Ad4: tretji in četrti odstavek, vse na način, da prekrije ime in/ali priimek osebe - izjavitelja, ki sta navedena pred, med in po posamezni izjavi oz. v zvezi z dejanjem, zabeleženim na zapisniku oziroma ime in/ali priimek osebe, ki je omenjena v posamezni izjavi na zapisniku.
2. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilka je dne 3. 3. 2014 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahtevala, da ji posreduje zapisnik zadnje seje NO Zdravniške zbornice Slovenije.

Organ je dne 1 4. 2014 izdal odločbo št. 4501-36/2012/109, s katero je zahtevo prosilke zavrnil v delu, ki se nanaša na osebne podatke posameznikov ter v delu, ki se nanaša na podatke, katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.

V obrazložitvi je organ primarno pojasnil, da je predmet presoje seja Nadzornega odbora organa z dne 12. 2. 2014. Organ navaja, da prosilki ni bilo možno omogočiti seznanitve z vsebino v tistem delu, v katerem se nanaša na osebne podatke posameznikov. Dokument, ki ga zahteva prosilka, v tem delu ni javnega značaja, saj vsebuje osebne podatke (imena in priimke), ki v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. V konkretnem primeru prosilka ne razpolaga z ustrezno privolitvijo posameznikov, kateri osebni podatki so zajeti v delu zahtevane informacije, poleg tega pa tudi ne obstoji zakonska podlaga, ki bi prosilki dovoljevala seznanitev z osebnimi podatki posameznikov. Posredovanje zahtevane informacije, vključno z osebnimi podatki posameznikov, bi pomenilo kršitev Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP), katerega namen je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, zato je bilo treba zahtevo prosilke v tem delu zavrniti. Organ je nadalje navedel, da prosilki ni možno omogočiti seznanitve z vsebino zahtevane informacije v tistem delu, v katerem se nanaša na podatke iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo zbornice, katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti zbornice. Informacija oziroma dokument, ki ga zahteva prosilka, v tem delu ni javnega značaja, saj v skladu z 11. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Nesporno je, da zahtevani podatki izhajajo iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo zbornice. Gre namreč za zapisnik Nadzornega odbora, ki je v skladu z 41. členom Statuta Zdravniške zbornice Slovenije organ skupščine zbornice, v skladu z 42. členom Statuta pa ima nalogo, da nadzira izvrševanje nalog in dejavnosti zbornice, izvrševanje sklepov skupščine, izvrševanje sprejetih planov dela in realizacijo finančnega načrta, opravlja nadzor nad zakonitostjo in namensko porabo sredstev iz članarine in drugih sredstev zbornice in drugo. Nesporno je tudi, da zapisnik Nadzornega odbora očitno ni namenjen zunanjemu krogu oseb, saj so seje Nadzornega odbora v skladu z 8. členom zborničnega Poslovnika o delu skupščine, izvršilnega odbora ter njunih organov zaprte za javnost. Zapisnik Nadzornega odbora je torej namenjen interni komunikaciji znotraj zbornice in je bil ustvarjen zaradi oblikovanja stališč v zvezi z delom zbornice in priprave nadaljnjih odločitev zbornice. Razkritje prekritih delov dokumenta bi povzročilo tudi motnje pri notranjem delovanju oziroma dejavnosti zbornice. Zapisnik v določenih odsekih namreč vsebuje razprave članov Nadzornega odbora o aktualnih odprtih zadevah, s katerimi se srečuje zbornica ter pojasnila vabljenih oseb (zaposleni na zbornici) o načrtovanih novih poslovnih odločitvah oziroma o spremembah v poslovnem sodelovanju z zunanjimi pogodbeniki. Ob vedenju, da zapisniki Nadzornega odbora niso namenjeni le rabi znotraj zbornice, temveč ]e javnosti omogočeno, da se lahko seznani z vsebino celotnih zapisnikov, razpravljavci ter vabljeni udeleženci ne bi sproščeno in odkrito podajali svojih razmišljanj ali navajali vseh dejstev, pomembnih za nadaljnje delo zbornice, razkrita pa bi bila tudi strategija prihodnjega delovanja zbornice. To bi povzročilo spremenjen način dela Nadzornega odbora oziroma zbornice, kar bi vplivalo na kakovost in učinkovitost delovanja zbornice v prihodnje in bi povzročilo motnje pri delovanju zbornice. Glede na navedeno organ ugotavlja, da sta izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, saj bi razkritje celotnega zahtevanega dokumenta ogrozilo učinkovito delo zbornice in povzročilo konkretno nevarnost za nastanek motenj pri delovanju in dejavnosti zbornice, zaradi česar je bilo treba prosilkino zahtevo v tem delu zavrniti. ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči uporabo preostalega dela dokumenta. Organ je v skladu z navedenim določilom iz zahtevanega dokumenta izločil osebne podatke posameznikov, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov ter podatke iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo zbornice, katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti zbornice, in prosilki dne 1. 4. 2014 posredoval preostali del dokumenta ter ji tako zagotovil delni dostop do zahtevane informacije.

Prosilka je dne 13. 4. 2014 na organ vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je organ sprejel napačno odločitev, ki temelji na napačni uporabi citiranih predpisov. Člani Nadzornega odbora so voljene osebe, ki so podali svoje soglasje k izvolitvi. Ni potrebno pridobivanje posebnega soglasja za pridobitev informacije, ki se nanaša na njihovo opravljanje izvoljene funkcije. Njihova imena so objavljena na spletni, javno dostopni, strani Zdravniške zbornice, ki vodi vse zbirke podatkov z njihovim soglasjem. Dodatno pridobivanje soglasja za posredovanje informacije javnega značaja je zgolj način omejevanja dostopa do nje, saj so vsi izvoljeni člani podali soglasje za svoje delo in se njihova imena ne morejo izvzeti iz poročil o njihovem delu, kar je tudi zapisnik seje, na kateri so ga opravljali. Prav tako je navedba, da bi razkritje delov dokumenta - zapisnika povzročilo motnje v notranjem delovanju oz. dejavnosti zbornice še eden od načinov omejevanja dostopa do informacije javnega značaja. Zbornica se financira iz članarin na osnovi obveznega članstva, iz proračuna Republike Slovenije in iz drugih virov. Glede na vir financiranja je tudi podatek o finančnem poslovanju informacija javnega značaja. Prav tako prosilka meni, da  ji je kot članici zbornice potrebno zagotoviti tudi informacije v zvezi z notranjo dejavnostjo zbornice v delu, ki se nanaša na člansko delovanje. Iz do sedaj zbranih podatkov je mogoče ugotoviti uporabo dvojnih meril pri obravnavi članov zbornice in zato je prosilka tudi vložila zahtevo za posredovanje informacije javnega značaja, konkretno zapisnika Nadzornega odbora, ki ima od članov podeljeno zaupanje za opravljanje naloge delovanja zbornice na področju članstva.

Organ je pritožbo prosilke kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 25. 4. 2014, številka: 4501-36/2012/128, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu. Ob tem je navedel, da se zahteva prosilke nanaša na dokument, ki vsebuje tudi osebne podatke posameznikov, in sicer imena in priimke članov nadzornega odbora ter poročevalcev (zaposlenih na zbornici) na seji odbora. Organ meni, da informacija, ki jo zahteva prosilka, v tem delu ni javnega značaja. Po premisleku o morebitnem interesu javnosti za seznanitev s tem podatkov ter interesu posameznikov, da se ta podatek ne razkrije, je bilo ugotovljeno, da gre sicer za informacijo, ki utegne biti za javnost zanimiva, vendar pa v ničemer ne zadosti javnemu interesu za razkritje informacij, in bi torej njeno razkritje predstavljalo nesorazmeren poseg v zasebnost posameznika. V skladu z določili 41. in 42. člena Statuta Zdravniške zbornice Slovenije je nadzorni odbor sedemčlanski organ skupščine zbornice, ki opravlja svoje naloge na rednih in izrednih sejah ter sprejema sklepe z večino glasov prisotnih članov. Organ zato poudarja, da je nadzorni odbor kolegijski organ, ki sprejema odločitve z večinskim glasovanjem ter individualno mnenje ali stališče posameznega (poimensko določenega) člana odbora, podano v razpravi pred sprejemom sklepa, ne more biti razumljeno kot informacija javnega značaja. Prav tako organ meni, da ni javnega značaja informacija, kateri izmed zaposlenih delavcev zbornice, ki niso javni uslužbenci, je bil zadolžen za podajo določene informacije nadzornemu odboru, saj je bistvo pravice do seznanitve z informacijami javnega značaja v tem, da se vlagatelj lahko seznani z informacijo, ne pa z imenom in priimkom posameznika, ki jo je podal ali izdelal. Predmetni dokument je poleg tega vseboval podatke, ki se nanašajo na notranje delovanje oziroma dejavnost zbornice, oziroma je bil dokument sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem, in bi razkritje teh podatkov povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti zbornice. Zapisnik nadzornega odbora ni namenjen zunanjemu krogu oseb, saj so seje nadzornega odbora, v skladu z 8. členom zborničnega Poslovnika o delu skupščine, izvršilnega odbora ter njunih organov, zaprte za javnost. Konkretni zapisnik je bil torej ustvarjen zaradi oblikovanja stališč v zvezi z delom zbornice in priprave nadaljnjih odločitev zbornice. Zapisnik v določenih odsekih vsebuje razprave članov nadzornega odbora o aktualnih odprtih zadevah, s katerimi se srečuje zbornica ter pojasnila vabljenih oseb (zaposleni na zbornici) o načrtovanih novih poslovnih odločitvah oziroma o spremembah v poslovnem sodelovanju z zunanjimi pogodbeniki. Razkritje strategije prihodnjega delovanja zbornice, njenih nadaljnjih poslovnih odločitev bi nesporno vplivalo na kakovost in učinkovitost delovanja zbornice v prihodnje in bi torej povzročilo motnje pri delovanju organa.

Pritožba je delno utemeljena.

V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz vložene pritožbe, prosilka izpodbija odločbo organa v delu, v katerem ji je ta zavrnil dostop do osebnih podatkov oseb, navedenih na zapisniku nadzornega odbora organa in v delu, za katerega je organ ocenil, da predstavlja izjemo notranjega delovanja organa. To pomeni, da so predmet presoje Pooblaščenca naslednji deli zapisnika seje Nadzornega odbora Zdravniške zbornice Slovenije z dne 12. 2. 2014:
-    imena in priimke na popisu ostalih prisotnih oseb,
-    imena in/ali priimke oseb, ki so podale izjavo, zabeleženo na zapisniku, oziroma ki so na določen način ravnale in je to zabeleženo na zapisniku,
-    ime in/ali priimek osebe, ki je omenjena v posamezni izjavi na zapisniku, ali v sprejetem sklepu nadzornega odbora,
-    pod točko Ad2 (četrti, osmi in zadnji del devetega odstavka), Ad3 (drugi odstavek), Ad4 (tretji in četrti odstavek) ter Ad5 in Ad6 v celoti.

Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Ker organ z zahtevano informacijo tudi razpolaga, to je z zapisnikom seje Nadzornega odbora Zdravniške zbornice Slovenije z dne 12. 2. 2014, in ta sodi v njegovo delovno področje, Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana informacija izpolnjuje vse tri temeljne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ. Glede na to, da je organ prosilki omogočil le delni dostop do zahtevane informacije in se pri tem skliceval na izjemi iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, se je Pooblaščenec v nadaljevanju osredotočil na vprašanje, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja oziroma ali sta podani zatrjevani izjemi.

Pri zavrnitvi zahteve prosilke se je organ primarno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov in na zapisniku seje Nadzornega odbora Zdravniške zbornice Slovenije z dne 12. 2. 2014 prekril naslednje osebne podatke:
-    imena in priimke na popisu ostalih prisotnih oseb,
-    imena in/ali priimke oseb, ki so podale izjavo, zabeleženo na zapisniku, oziroma, ki so ravnale na določen način in je to zabeleženo na zapisniku,
-    ime in/ali priimek osebe, ki je omenjena v posamezni izjavi na zapisniku, ali v sprejetem sklepu nadzornega odbora,
-    celotno točko Ad6,
-    ime in priimek osebe, ki je pisala zapisnik.

Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotavljal, ali prikriti podatki predstavljajo varovane osebne podatke. Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 5. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da je razkritje osebnega podatka v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

V zvezi z ugotavljanjem, ali se v konkretnem zapisniku nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je Pooblaščenec presojal:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 8., 9. in 10. člena ZVOP-1.

Pooblaščenec ugotavlja, da se v zahtevanem dokumentu, kot identifikacijski osebni podatki, nahajajo imena in/ali priimki posameznikov. Na podlagi teh podatkov je zlasti v kombinaciji z drugimi podatki, npr. nazivi, položaji, vlogami, zaposlitvijo, funkcijami in izjavami, mogoče brez nesorazmernega napora identificirati posameznika. Ti podatki se nanašajo na naslednje kategorije posameznikov: - zaposleni pri organu oziroma njegovi funkcionarji, - člani organov zbornice (nadzornega odbora), in - v izjavah navedene tretje osebe, ki ne spadajo v nobeno od zgornjih dveh kategorij.

Pooblaščenec na splošno ugotavlja, da za razkritje osebnih podatkov vseh zgoraj naštetih kategorij oseb, ni podane pravne podlage v smislu 8., 9. ali 10. člena ZVOP-1, saj ne obstaja zakon, ki bi takšno obdelavo osebnih podatkov dopuščal. Navedeno pomeni, da razkritje tovrstnih osebnih podatkov javnosti ni dopustno, zaradi česar bi, če bi osebne podatke teh oseb razkrili javnosti, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Pooblaščenec poudarja, da je sicer res, kar navaja prosilka, da so člani Nadzornega odbora organa na to funkcijo izvoljeni in da so njihova imena in priimki prosto dostopni na spletni strani organa, zato je organ tudi pravilno omogočil dostop do dela zapisnika, kjer so poimensko navedeni prisotni člani. Ne glede na navedeno, pa razkritja njihovih osebnih podatkov ni mogoče aplicirati na izjave, pojasnila, mnenja, predloge, vprašanja, dejanja procesnega vodenja seje, pisanje zapisnika ali kakšno drugo obliko izjavljanja ali ravnanja teh oseb (v nadaljevanju izjave), niti na omembo njihovih osebnih podatkov v izjavah drugih oseb. Vsebina izjave predstavlja osebni podatek tistega, ki jo poda (seveda, če je razvidna identifikacija izjavitelja) in je torej varovana kategorija. Izjavljanje ima naravo podajanja lastnih stališč oziroma mnenj in predlogov, ali naravo procesnega vodenja seje, zaradi česar je treba ob razkritju vsebine določene izjave ustrezno varovati izjavitelja. Navedene izjave tudi nimajo neposrednih pravnih učinkov na pravice in obveznosti drugih oseb, prav tako niso del nekega oblastnega akta (npr. odločbe). Zaradi navedenega, bi bil delni dostop lahko izveden tudi na drugačen način, in sicer bi organ prekril vsebino izjave, kot prosto dostopne pa bi pustil imena in priimke članov Nadzornega odbora, če bi sledili navedbam prosilke. Vendar Pooblaščenec ocenjuje, da se je organ pri izvedbi delnega dostopa odločil za način, ki prosilki omogoča širšo dostopnost do same vsebine zapisnika, kar je v skladu z namenom ZDIJZ, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.

Pooblaščenec poudarja, da je kot varovane osebne podatke treba šteti tudi podatke iz popisa ostalih prisotnih oseb (zaposlenih na zbornici in zunanji). Ne glede na to, da ima organ na spletu objavljene podatke o svojih zaposlenih, so ti na spletni strani organa objavljeni v funkciji zaposlenih oseb, ne pa v funkciji prisotnih oseb na določeni seji nadzornega odbora. Dejstvo, da je določeno ime javno objavljeno na spletu, še ne pomeni, da izgubi status varovanega osebnega podatka, kadar je to osebno ime objavljeno tudi v nekem drugem dokumentu, v katerem predstavlja drugačno funkcijo. Objava popisa ostalih prisotnih članov na seji nadzornega odbora bi bila torej v nasprotju z ZVOP-1. Za navedeno kategorijo oseb prav tako velja, da vsebina izjave, podane na zapisnik, predstavlja osebni podatek, zaradi česar je treba izjavitelja ustrezno anonimizirati. Osebni podatki navedenih oseb so varovani tudi, kadar so omenjeni v izjavah tretjih oseb. Prav tako so varovani tudi osebni podatki oseb, ki niso sodelovale na seji nadzornega odbora, jih pa omenjajo na seji prisotne osebe v svojih izjavah. V tem smislu so v točki Ad6 vsebovani varovani osebni podatki, ki jih z delnim dostopom ni bilo mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, zato je organ pravilno zavrnil dostop do celotne točke Ad6. 

Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je organ pri izvedbi delnega dostopa glede varstva osebnih podatkov ravnal zakonito, kar pomeni, da je odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilke v tem delu, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, Pooblaščenec zavrnil.

Organ se je pri zavrnitvi zahteve do posameznih delov zapisnika seje Nadzornega odbora z dne 12. 2. 2014, skliceval tudi na izjemo notranjega delovanja organa, in sicer v določenih delih pod točko Ad2 (četrti, osmi in zadnji del devetega odstavka od besede »kotizacija« naprej), Ad3 (drugi odstavek), Ad4 (tretji in četrti odstavek) in Ad5 v celoti.

Za obstoj izjeme iz 11. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
 - specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).

Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Varuje se torej notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa ''notranjega razmišljanja'' organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave.

Za obstoj te izjeme morata biti nujno izpolnjena oba pogoja skupaj. V drugem delu te izjeme, v kateri se zahteva obstoj motenj pri delovanju oziroma dejavnosti organa, je vsebovan test, v teoriji imenovan škodni test. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti motnjam oziroma, če bi bile nastale motnje, storjene za delovanje organa, večje od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Iz teorije in tudi prakse Pooblaščenca ob tem izhaja, da »motnje« ne morejo pomeniti zadrege organa, neprijetnosti zaradi razkritja, kako deluje organ, ipd. Besedo motnje je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo.

Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, to je, ali gre v konkretnem primeru za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa, Pooblaščenec ugotavlja, da je ta pogoj izpolnjen. V tem delu je Pooblaščenec v celoti sledil utemeljitvi organa, ki je v izpodbijani odločbi poudaril, da je delovanje Nadzornega odbora urejeno v 41. in 42. členu Statuta organa. Nadzorni odbor je organ skupščine in ima sedem članov. Svoje naloge opravlja na rednih in izrednih sejah, na katerih je prisotna večina članov. Sklepe sprejema z večino glasov prisotnih članov in je odgovoren skupščini zbornice, ki ji poroča o svojem delu. Gre torej za kolegijski organ, ki odločitve sprejema s sklepi na sejah. Podrobneje je delovanje Nadzornega odbora urejeno v Poslovniku o delu skupščine, izvršilnega odbora ter njunih organov, kje je med drugim določeno, da organi zbornice (kamor sodi tudi Nadzorni odbor) zasedajo na sejah, ki niso javne (8. člen). Organ je torej svoje delovanje uredil na način, da seje Nadzornega odbora potekajo v zaupnem duhu, ki mu omogoča, da odkrito razpravlja in izraža svoja mnenja ter stališča in ob pričakovanju, da bo njihova vsebina namenjena le rabi znotraj odbora. Takšna narava dokumenta nesporno nakazuje na dejstvo, da je namenjen urejanju delovanja navznoter in ne navzven, kar pomeni, da gre za dokument, povezan z notranjim, internim delovanjem organa, s čimer je izpolnjen prvi kriterij izjeme notranjega delovanja organa po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Res je, da mora organ delovati tudi transparentno, zato je v 8. členu prej omenjenega Poslovnika tudi določeno, da predstavniki organov poročajo članom in javnosti o odločitvah, sprejetih na sejah, razen če ne gre za podatke, ki so varovani na podlagi zakona, ali če tako odloči organ sam. Lahko bi rekli, da gre za neke vrste večfazno transparentnost oziroma je ta mogoča ob različnih fazah določenih postopkov.

Vendar pa ugotovljeno dejstvo, da gre za dokument, sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa, ne zadostuje za uporabo izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oziroma podatki prestati še t.i. škodni test, se pravi, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije, nagne proti škodi.

Organ je v izpodbijani odločbi navedel motnje, ki bi nastale, če bi se zahtevana informacija posredovala javnosti, in sicer naj bi se z razkritjem določenih delov vsebine zapisnika razkrila razprava o načrtovanih novih poslovnih odločitvah organa, o spremembah v poslovnem sodelovanju z zunanjimi pogodbeniki. Po oceni organa bi razkritje strategije delovanja zbornice na poslovnem področju vplivalo na kakovost in učinkovitost delovanja organa in mu povzročilo motnje.

Pooblaščenec je vpogledal v dele dokumenta, ki so predmet presoje in jih vsebinsko primerjal z argumenti organa. Ugotavlja, da je pod točka Ad5, do katere je organ prosilki zavrnil dostop, dejansko razvidna razprava o možnih novih poslovnih sodelovanjih oziroma rešitvah, ki so povezane z delom organa, zato je v tem delu sledil odločitvi organa, da bi razkritje lahko vplivalo na kakovost in učinkovitost delovanja organa, v smislu strategije pridobivanja novih pogodbenikov in s tem povezanih stroškov. Delo organa bi bilo z razkritjem tega dela zapisnika nedvomno moteno in po kvaliteti slabše, saj bi z razkritjem razprave o izbiri novih pogodbenikov dejansko vplivali na postopek dela, argumenti in stališča bi bila zadržana, kar bi posledično vplivalo tudi na strokovnost in kakovost odločanja organa pri sprejemanju poslovnih odločitev. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da sta v tem delu kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, saj bi javnost zahtevanega dela dokumenta pod točko Ad5 v tolikšni meri ogrozila kritično in učinkovito delo organa, da obstaja resna in konkretna nevarnost motnje v delovanju organa.

Glede zavrnitve dostopa do določenih delov zapisnika Nadzornega odbora pod točko Ad2 (četrti, osmi in zadnji del devetega odstavka), Ad3 (drugi odstavek) in Ad4 (tretji in četrti odstavek), pa Pooblaščenec ugotavlja, da argumentom organa ne more slediti. V omenjenih delih zapisnika ne gre za razpravo o načrtovanih novih poslovnih odločitvah organa oziroma o spremembah v poslovnem sodelovanju z zunanjimi pogodbeniki, temveč so izpostavljena vprašanja in ugotovitve na področju delovanja organa, ki se po oceni Pooblaščenca bistveno ne razlikujejo od drugih delov zapisnika, da katerih je organ prosilki omogočil dostop. Organ pa ni pojasnil oziroma obrazložil razlike, zakaj bi dostop do prekritih delov zapisnika povzročil motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Če bi bilo iz zapisnika razvidno notranje razmišljanje, torej vsebina razprave, pojasnila, argumenti, stališča, ki so pripeljali do odločitve in bi bile dostopne javnosti, bi po oceni Pooblaščenca slednje lahko vplivalo na postopek dela, ker bi bile razprave zadržane, kar bi posledično vplivalo tudi na strokovnost in kakovost odločanja organa. Ker pa v obravnavanem primeru ne gre za tovrstne informacije, saj so v obravnavanih delih zapisnika zajeta zgolj dejstva oziroma ugotovitve posameznikov in izkazujejo, da je Nadzorni odbor obravnaval določeno vsebino v zvezi s poslovanjem organa in sprejel odločitev, tega ni mogoče šteti za potencialno motnjo pri delovanju organa, če bi bila takšna informacija prosto dostopna.

Pooblaščenec ob tem poudarja, da je pri tej izjemi škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Stališče, da je treba izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ presojati v luči čim večje odprtosti in preglednosti javnega sektorja, je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1857/2012-12 z dne 9. 10. 2013. Poleg tega je Upravno sodišče RS v zvezi s to izjemo v sodbi, št. I U 1176/2010-13 z dne 30. 11. 2011, navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«. Po mnenju Pooblaščenca organ s svojimi navedbami ni uspel zadostiti temu standardu. Pooblaščenec na tem mestu poudarja tudi, da je dokazno breme o povzročitvi motenj pri delovanju oziroma dejavnosti organa na strani tistega, ki to zatrjuje, torej organa. Navedeno izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1857/2012-12 z dne 9. 10. 2013, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da Pooblaščencu ni treba samoiniciativno ugotavljati, ali bi prišlo do motenj zaradi razkritja zahtevane informacije, ali ne.

Pooblaščenec je ocenil, da organ v obravnavanem primeru ni izkazal motnje, ki bi nastala z razkritjem konkretno zahtevanih informacij v obravnavanih delih zapisnika, prav tako pa tudi sam ni našel nobenih motenj, ki bi lahko resno zamajale delovanje organa. Pooblaščenec je tako ocenil, da zahtevane informacije ne izražajo oziroma izkazujejo takšnih notranjih informacij, katerih razkritje bi resno oviralo nadaljnje delo organa oziroma povzročilo motnje pri delovanju organa.

Pooblaščenec tako ugotavlja, da v obravnavanih delih zapisnika seje Nadzornega odbora organa z dne 12. 2. 2014: pod točko Ad2: četrti, osmi in zadnji del devetega odstavka od besede »kotizacija« naprej, pod točko Ad3: drugi odstavek in pod točko Ad4: tretji in četrti odstavek, ni podan drugi pogoj za obstoj izjeme iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ni izkazana škoda, da bi razkritje vsebine lahko povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.

Ker so v obravnavanih delih vsebovani varovani osebni podatki, se Pooblaščenec v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na obrazložitev zgoraj glede varstva osebnih podatkov in zaključuje, da je organ dolžan v delih zapisnika seje Nadzornega odbora z dne 12. 2. 2014, in sicer: pod točko Ad2: četrti, osmi in zadnji del devetega odstavka od besede »kotizacija« naprej, pod točko Ad3: drugi odstavek in pod točko Ad4: tretji in četrti odstavek, prekriti ime in/ali priimek osebe - izjavitelja, ki sta navedena pred, med in po posamezni izjavi oz. v zvezi z dejanjem, zabeleženim na zapisniku oziroma ime in/ali priimek osebe, ki je omenjena v posamezni izjavi na zapisniku.

Glede na to, da je prosilka v pritožbi izpostavila, da bi ji moral organ kot članici zagotoviti tudi informacije v zvezi z notranjo dejavnostjo zbornice v delu, ki se nanaša na člansko delovanje, Pooblaščenec poudarja, da je v postopku po ZDIJZ povsem irelevantno, kdo je stranka postopka, saj je organ dolžan na podlagi zahteve odločiti le, ali zahtevana informacija predstavlja informacijo javnega značaja za vse (načelo erga omnes). V postopku po ZDIJZ prosilec ni dolžan izkazovati pravnega interesa, prav tako je irelevanten odnos prosilca do zahtevane informacije. Povedano drugače, član(ica) organa v postopku po ZDIJZ ni nič bolj ali manj upravičena do zahtevane informacije, kot kdorkoli drug.

Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da te niso podane.

Pooblaščenec je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilke delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa z dne 4. 2. 2014 delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokument, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov in notranjega delovanja organa) pa je Pooblaščenec pritožbo prosilke, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                       
svetovalka Pooblaščenca
                   
Informacijski Pooblaščenec:   
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka,