Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 05.02.2021
Naslov: prosilec - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Številka: 090-318/2020
Kategorija: Javna naročila, Poslovna skrivnost
Status: Odobreno


POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil prosilcu dostop do zahtevane izjave ter podatkov o serijskih številkah in EAN kodah dobavljenega blaga, zaradi varstva poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevana izjava sicer obsega podatke, ki jih je stranski udeleženec opredelil kot poslovno skrivnost, ter tudi izpolnjujejo pogoje za obstoj poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS, vendar v obravnavanem primeru ne more predstavljati izjeme varstva poslovne skrivnosti, ker odraža izpolnjevanje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji. Podlaga za njeno razkritje je namreč drugi odstavek 35. člena ZJN-3 in 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede podatkov o serijskih številkah in EAN kodah dobavljenega blaga pa je IP, upoštevaje določbe 2. člena ZPosS, ugotovil, da teh podatkov ni mogoče šteti za poslovno skrivnost. Gre namreč za podatke, ki identificirajo konkretne artikle, ki so bili v obravnavanem primeru dobavljeni organu kot naročniku, ki je javni zavod in kot tak porabnik javnih sredstev. IP je tako pritožbi prosilca ugodil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-318/2020/8

Datum: 5. 2. 2021

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 18. 12. 2020, zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska ulica 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-10/2020-5 (02840) z dne 15. 12. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 18. 12. 2020 se ugodi in se odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, št. 090-10/2020-5 (02840) z dne 15. 12. 2020, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati še:

  • Izjavo uradnega distributerja blagovne znamke Lexmark o statusu prodajalca …, z dne 14. 5. 2020;
  • dobavnice št. 65950/20 z dne 22. 7. 2020, št. 67812/20 z dne 27. 7. 2020, št. 68690/20 z dne 28. 7. 2020, št. 70857/20 z dne 30. 7. 2020, št. 72080/20 z dne 31. 7. 2020, št. 76603/20 z dne 5. 8. 2020, št. 81534/20 z dne 12. 8. 2020, št. 97999/20 z dne 3. 9. 2020, na način, da posreduje še podatke o serijskih številkah in EAN kodah blaga;
  • račune št. 5100-1220-11309 z dne 31. 7. 2020, št. 5100-1220-11890 z dne 7. 8. 2020, št. 5100-1220-12052 z dne 13. 8. 2020, št. 5100-1220-12348 z dne 21. 8. 2020, št. 5100-1220-14641 z dne 28. 9. 2020, na način, da posreduje še podatke o serijskih številkah in EAN kodah blaga;
  • najavo vračila št. NAV-588/2020 z dne 24. 7. 2020 in dobropis št. 5100-1220-11870 z dne 31. 7. 2020, na način, da posreduje še podatek o serijski številki in EAN kodi blaga.«.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Obrazložitev:

 

 

Prosilec je z zahtevo z dne 19. 11. 2020 zahteval, skladno z 12. členom ZDIJZ, določeno dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila »Dobava potrošnega materiala za tiskalnike«, ki je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 6. 5. 2020, pod št. objave JN002782/2020-W01 in oddano izbranemu ponudniku … (v nadaljevanju: stranski udeleženec), in sicer:

  • dokument Izjava uradnega distributerja blagovne znamke Lexmark o statusu prodajalca ..., ki jo je ponudnik predložil v ponudbi;
  • vse dobavnice, ki jih je stranski udeleženec izdal na podlagi prej navedenega javnega naročila in iz katerih je razvidna serijska številka dobavljenega potrošnega materiala;
  • vse izstavljene fakture stranskega udeleženca, na podlagi prej navedenega javnega naročila.

Kot način seznanitve je navedel kopije po elektronski poti. Navedel je tudi, da organ krši 5. člen ZDIJZ v primeru, da vpogleda prosilcu ne bo omogočil. Skladno s sodbo Upravnega sodišča št. IV U 4/2017-11 so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni, ne glede na morebiten obstoj poslovne skrivnosti, zato podatki o tem, kateri izdelki so bili dobavljeni in po kakšni ceni, predstavljajo informacijo o porabi javnih sredstev.

 

Organ je z dopisom št. 090-10/20-3 02840 z dne 25. 11. 2020 pozval stranskega udeleženca na morebitno priglasitev stranske udeležbe, ki je nato stransko udeležbo priglasil organu v odgovoru z dne 2. 12. 2020.

 

O zahtevi prosilca je organ nato odločil z odločbo št. 090-10/2020-5 (02840) z dne 15. 12. 2020 ( v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil, in sicer je zavrnil dostop do zahtevane izjave uradnega distributerja blagovne znamke Lexmark, serijskih številk dobavljenega potrošnega materiala, EAN kod in osebnih podatkov kontaktnih oseb v zahtevanih dobavnicah in fakturah. Odločitev je oprl na pisni odgovor stranskega udeleženca, da predstavljajo ti podatki poslovno skrivnost oziroma varovane osebne podatke, prav tako pa je tudi sam ocenil, da sta v delu zahteve, ki jo je zavrnil, podani izjemi po 2. in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi z izjemo varstva poslovne skrivnosti je upošteval določbe 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[1], v zvezi z izjemo varstva osebnih podatkov pa Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) in Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[2].

 

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 18. 12. 2020. Uvodoma je navedel, da mu je organ zavrnil dostop ravno do tistih podatkov, ki jih je zahteval, zato meni, da mu je bila kršena pravica do prostega dostopa do informacij javnega značaja. Prepričan je, da podatki, do katerih je bil prosilcu dostop onemogočen, torej podatki o serijskih številkah dobavljenega potrošnega materiala in izjavi, nikakor ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, saj gre za dokumente, vezane na postopek javnega naročanja. Ponudniki in naročniki se morajo namreč zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v dokumentih, ki so bili pridobljeni oziroma so nastali na podlagi postopka javnega naročila. IP je že v več svojih odločitvah zavzel stališče, da je treba v primeru podatkov, ki se nanašajo na postopek oddaje javnega naročila, upoštevati tudi določila Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3)[3], ki v drugem odstavku 35. člena določa, da so javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril, za katere izjema poslovne skrivnosti ne pride v poštev. V zvezi s tem je IP v odločbi št. 090-268/2016 dodal, da javni del ponudbe nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo. Po oceni IP za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja tako ni mogoče določiti tistih podatkov iz predložene ponudbe, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj jih je dopustno razkriti javnosti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nadalje je navedel, da je bila zahtevana izjava v predmetnem postopku javnega naročila zahtevana kot obvezna tehnična dokumentacija (točka 2.2.2 Tehnične zahteve). Ker se torej zahtevana izjava nanaša na sam predmet javnega naročila in predstavlja specifikacijo blaga, že po prej citiranem drugem odstavku 35. člena ZJN-3 ne more predstavljati poslovne skrivnosti in bi moral biti zato prosilcu omogočen vpogled v to izjavo. Nadalje je prepričan, da prav tako oznaka poslovne skrivnosti ni upravičena za podatke o serijski številki dobavljenega potrošnega materiala in EAN kode, pri čemer je bil na računih in dobavnicah, ki so bili posredovani na podlagi zahteve, prikrit tudi sam model dobavljenega tonerja in je iz računov in dobavnic razvidna dejansko le blagovna znamka, posledično pa tako iz prekritih dokumentov ni nikakor mogoče ugotoviti, ali je stranski udeleženec dobavil ustrezno blago, kot ga je ponudil v ponudbi. Skladno z razpisno dokumentacijo mora namreč ponudnik dobavljati tonerje s strani pooblaščenega distributerja, ki ga je v ponudbi navedel kot poslovnega partnerja, s katerim ima poslovni odnos o dobavi originalnega potrošnega materiala za v razpisu zahtevano blagovno znamko, kar pa je mogoče ugotoviti le na podlagi vpogleda v že prej omenjeno izjavo uradnega distributerja in z vpogledom v podatke o serijskih številkah dobavljenih tonerjev. Samo na takšen način je mogoče preveriti, ali je blago, ki je predmet javnega naročanja, ustrezno oziroma takšno, kot je bilo zahtevano v pogodbi. V zvezi s tem je ponovno izpostavil že navedeno odločbo IP, v kateri je IP navedel, da podatki o tem, kateri izdelki do bili dobavljeni ter po kakšni ceni, predstavljajo informacije o porabi javnih sredstev. Gre namreč za informacije o tem, kaj (katere izdelke) je organ kupil z javnimi sredstvi in po kakšni ceni, zato je prepričan, da podatek o serijskih številkah tonerjev, ki so bili dobavljeni, nikakor ne more predstavljati poslovne skrivnosti, saj je ta podatek bistvenega pomena za ugotavljanje ustreznosti oziroma kakovosti kupljenega blaga. Pri tem je opozoril, da je bilo v 13. členu pogodbe, sklenjene na podlagi izvedenega postopka o oddaji javnega naročila, izrecno zahtevano, da mora izvajalec ob vsaki dobavi navesti serijsko številko potrošnega materiala, zato je prepričan, da sta bila tako naročnik kot izbrani ponudnik vnaprej seznanjena, da gre v primeru zahtevanih podatkov za podatke, ki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, saj se le seznanitvijo s temi podatki lahko preverja, ali je organ javna sredstva porabil smotrno. Ne nazadnje se prosilec v zvezi z nedopustnim prekrivanjem podatkov o serijskih številkah dobavljenih tonerjev smiselno sklicuje tudi na odločbo IP št. 090-170/2010, v kateri je IP izrecno odločil, da podatek o serijski številki stroja zagotovo ne more predstavljati poslovne skrivnosti in v isti zadevi poudaril tudi, da gospodarski subjekti, ki vstopajo v poslovna razmerja z javnim sektorjem, ne morejo računati s takšno stopnjo varstva podatkov o obstoju in vsebini razmerij, na katerega lahko računajo v razmerjih z gospodarskimi subjekti zasebnega sektorja. Gre za t.i. pričakovano omejitev varstva informacij. Absolutno varstvo podatkov, ki jih gospodarski subjekti utegnejo razglasiti ali šteti za poslovno skrivnost, se mora umakniti do te mere, da je omogočen učinkovit nadzor javnosti. Javnost mora namreč imeti preko dostopa do informacij javnega značaja možnost preveriti, ali je predložena ponudba zadostila vsem pogojem in merilom, ki jih je postavil naročnik, posledično pa tudi, ali je ponudnik dejansko izvedel oziroma dobavil tisto, za kar se je zavezal s pogodbo. Navedeno potrjuje tudi sodba Upravnega sodišča št. IV U 4/2017-11. Skladno z navedenim je tako prepričan, da izpodbijana odločba ni zakonita in pomeni kršitev 5. člena ZDIJZ. Predlagal je, da IP pritožbi ugodi v celoti in odpravi izpodbijano odločbo na način, da se prosilcu dovoli vpogled v dele dokumentacije, dostop do katerih je organ z izpodbijano odločbo zavrnil.

 

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-10/2020-8  (02840) z dne 29. 12. 2020, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo, poziv stranskemu udeležencu, odgovor stranskega udeleženca, izpodbijano odločbo in elektronsko pošto prosilcu z dne 15. 12. 2020 s prilogo (ugodeni del zahteve). Na poziv IP, št. 090-318/2020/2 z dne 11. 1. 2021, pa je posredoval še zahtevano izjavo uradnega distributerja blagovne znamke Lexmark ter predmetne fakture in dobavnice.

 

IP je z dopisom št. 090-318/2020/3 z dne 11. 1. 2021 s pritožbo prosilca seznanil stranskega udeleženca in ga pozval k morebitni priglasitvi stranske udeležbe. Stranski udeleženec je priglasil stransko udeležbo v odgovorih z dne 20. 1. 2021 in 28. 1. 2021 ter predložil tudi Sklep o določitvi podatkov in poslovnih listin, ki štejejo za poslovno skrivnosti družbe v postopkih javnega naročanja z dne 6. 1. 2020 (v nadaljevanju: Sklep). Navedel je, da ni sporno, da so javni tisti podatki, ki jih kot javne določa drugi odstavek 35. člena ZJN-3, vendar podatki, ki so zahtevani v konkretnem primeru (serijska številke oziroma EAN koda ter izjava uradnega distributerja znamke Lexmark) ne predstavljajo nobenega od teh javnih podatkov. Po njegovem mnenju je treba upoštevati tudi četrti odstavek 35. člena ZJN-3, v skladu s katerim so po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila dokumenti javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. Ob tem je navedel določbe 2. člena ZPosS. V nadaljevanju se je stranski udeleženec opredelil do posameznih zahtevanih podatkov. Izjava uradnega distributerja blagovne znamke Lexmark o statusu stranskega udeleženca kot prodajalca predstavlja po Sklepu poslovno skrivnost. Vsebina izjave je znana, ker je bila predpisana v razpisni dokumentaciji v postopku oddaje javnega naročila »Dobava potrošnega materiala za tiskalnike« (Portal javnih naročil, št. JN002782/2020-W01). Zahtevana izjava namreč vsebuje tudi podatke o poslovnih vezeh ponudnika, ki niso splošne, javno objavljene ali dostopne, imajo pa tržno vrednost. Podatki iz predmetne izjave tako predstavljajo konkurenčno prednost tako stranskega udeleženca kot dobavitelja, zato bi z razkritjem obema nastala večja premoženjska škoda. Konkretne višine sicer ne more opredeliti, a razkritje bi vsekakor negativno vplivalo na njegov konkurenčni položaj na trgu. Vir dobave ne predstavlja podatka o porabi javnih sredstev, predstavlja pa poslovno skrivnost, in je tako izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V tem delu ne gre za izjemo oziroma javni podatek, saj omenjeni podatek ne predstavlja podatka, ki je javen po drugem odstavku 35. člena ZJN-3. Poleg tega vsebuje ta izjava tudi osebne podatke, ki jih je potrebno skrbno varovati in predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tudi serijske številke niso splošne in predstavljajo po Sklepu poslovno skrivnost. Serijska številka pomeni unikaten identifikacijski znak konkretnega artikla (npr. tonerja določenega tipa). Proizvajalec je ustvaril toliko različnih serijskih številk kot je naredil tonerjev določenega tipa. V ponudbeni predračun ponudniki niso vpisovali serijskih številk, ampak je moral ponudnik, ki je ponudil originalen proizvod, vpisati zgolj ceno na enoto v EUR brez DDV, vrednost skupaj v EUR brez DDV (količina x cena na enoto v EUR brez DDV) ter označiti, ali je ponujeni artikel razvrščen kot nevaren proizvod, ponudnik, ki je ponudil enakovreden proizvod, pa je moral na črto v stolpcu »naziv artikla« vpisati še artikel, ki ga ponuja. Za odločitev o dopustnosti ponudbe podatek o serijski številki ni bil pomemben, saj ga v tisti fazi še sploh ni bilo. Tudi naročnik ne more naročati po serijskih številkah, saj so le-te znane šele ob dobavi, torej po naročilu določenega artikla. Vpisovanje serijskih številk na dobavnice in račune je naročnik zahteval šele v pogodbeni fazi, in sicer za namene uveljavljanja reklamacije pri neustreznem (okvarjenem) potrošnem materialu (tonerjih). Navedeno izhaja iz zadnjega odstavka točke 2.5. reklamacije naročnika (na strani 8 razpisne dokumentacije) in 13. člena osnutka pogodbe (obrazec 9 na strani 40 razpisne dokumentacije). Iz 13. člena pogodbe, na katerega se sklicuje tudi prosilec v svoji pritožbi, izhaja, citirano: »Za namene uveljavljanja reklamacije pri neustreznem (okvarjenem) potrošnem materialu (tonerjih) mora izvajalec ob vsaki dobavi navesti serijsko številko potrošnega materiala.«. Ne nazadnje tudi za EAN kode velja podobno, saj se je EAN koda uveljavila na evropskem tržišču za označevanje artiklov in proizvodov kot koda, ki točno določa državo in podjetje nastanka. Ob tem je opozoril, da lahko ima en artikel več EAN kod, če ima proizvajalec proizvodnjo tega artikla v različnih državah. Ne glede na to, iz katere države je artikel, pa ustreza naročnikovim zahtevam. Iz same dobavnice in računa (z zakritimi serijskimi številkami oziroma EAN kodami) je razviden naziv dobavljenega blaga (torej specifikacija ponujenega in dobavljenega blaga), količina, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost naročenega in dobavljenega blaga). Na podlagi navedenega je tako moč zaključiti, da serijska številka oziroma EAN koda ne predstavlja podatka iz postopka javnega naročila kot tudi ne javnega podatka, s katerim bi morala biti javnost seznanjena, oziroma podatek, katerega namen bi bil ugotavljanje smotrnosti porabljenih sredstev s strani naročnika, kot želi prikazati prosilec. Ti podatki torej ne predstavljajo podatka o porabi javnih sredstev, predstavljajo pa konkurenčno prednost tako stranskega udeleženca kot njegovega dobavitelja in imajo zato tržno vrednost, saj serijska številka oziroma EAN koda dobavljenega materiala kaže na vir dobave. Razkritje teh zaupnih informacij bi tako stranskemu udeležencu kot njegovemu dobavitelju povzročilo večjo premoženjsko škodo. Konkretne višine sicer prav tako ne more opredeliti, a bi razkritje nedvomno vplivalo negativno na njegov konkurenčni položaj na trgu. Tudi v tem delu ne gre za izjemo oziroma javen podatek, saj podatek o serijski številki oziroma EAN koda dobavljenega potrošnega materiala ne predstavlja podatka, ki je javen po drugem odstavku 35. člena ZJN-3. Poleg tega vsebujejo dobavnice tudi osebne podatke (imena, priimke, telefonske številke ipd.), ki jih je potrebno skrbno varovati in predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi z odločbo IP št. 090-268/2016 ter sodbo Upravnega sodišča št. IV U 4/2017-11, ki ju je izpostavil prosilec, pa je navedel, da šifra posameznega izdelka (torej tudi serijska številka oziroma EAN koda) ni javen podatek in lahko predstavlja poslovno skrivnost, za kar se zavzema tudi stranski udeleženec. V konkretnem primeru podatek o serijski številki ne predstavlja podatka iz ponudbenega predračuna oziroma podatka, ki bi predstavljal informacijo o izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije. Izjavo – potrdilo reference, ki se omenja v tej odločbi IP pa že po vsebini ne gre enačiti s predmetno izjavo, saj v tem primeru predstavlja poslovno skrivnost stranskega udeleženca vir dobave in ne vsebina izjave, medtem ko je v tistem primeru potrjevalec reference znan, vsebina pa je predstavljala izpolnjevanja pogoja razpisa. Nadalje je navedel, da je bilo v obravnavanem postopku javnega naročanja edino merilo najnižja skupna ponudbena vrednost po predračunu v EUR z DDV (točka 3.8. Merilo za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, 22. stran razpisne dokumentacije). Četudi je naročnik zahtevo po predložitvi izjave vključil pod tehnično dokumentacijo, pa to ne pomeni, da je podatek o tem, s kom oziroma s katerim proizvajalcem/principalom/pooblaščenim distributerjem ima ponudnik poslovni odnos, javen oziroma ne more predstavljati poslovne skrivnosti. Zahtevana izjava se res nanaša na predmet javnega naročila, saj se je želel naročnik preko izjave zavarovati, da mu bo dobavljeno originalno blago in da ne bo prihajalo do zamud iz razloga, da dobavitelj nima vzpostavljenega poslovnega odnosa s proizvajalcem/principalom/pooblaščenim distributerjem, vendar pa ta izjava nikakor ne predstavlja specifikacije ponujenega blaga, kot to želi prikazati prosilec. Specifikacije ponujenega blaga je razvidna iz predračuna (pod »naziv artikla«). Zaključiti je tako mogoče, da je edini podatek, ki v resnici zanima prosilca, kdo je podpisal izjavo, ker vsebino je tako ali tako določil organ kot naročnik. Ta podatek pa nedvomno ne predstavlja specifikacije ponujenega blaga, saj je za dopustnost ponudbe, dobavo in izpolnitev pogodbe popolnoma nepomembno, ali je izjavo podpisal principal ali distributer X ali distributer Y. Ne nazadnje lahko izbrani ponudnik proizvajalca/principala/distributerja/ menja celo med samim izvrševanjem pogodbe, kot to izhaja iz 36. člena pogodbe. Na podlagi navedenega je podatek o tem, katerega distributerja ima stranski udeleženec, lahko poslovna skrivnost, saj podatek predstavlja poslovne vezi, ki niso javno znane. Razkritje teh vezi pa bi lahko pomenilo, da bo konkurenca dobila podatek o tem, s kom je stranski udeleženec sodeloval v postopku javnega naročanja, potem pa podatek izrabila za to, da bo stranski udeleženec izgubil konkurenčno prednost, ki si jo je pridobil. V zvezi z navedbami prosilca, da je bil na računih in dobavnicah prekrit tudi sam model dobavljenega tonerja in je tako dejansko razvidna le blagovna znamka, posledično pa tako iz prikritih dokumentov nikakor ni mogoče ugotoviti, ali je izbrani ponudnik dobavil ustrezno blago, ki ga je ponudil v ponudbi, pa je navedel, da posredovanih dokumentov ni videl, vendar iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi bili ti podatki prekriti. Ne nazadnje stranski udeleženec ni zahteval in se je strinjal, da se pošljejo prosilcu dobavnice in računi, na katerih naj bodo prekriti le osebni podatki, serijske številke oziroma EAN kode dobavljenega materiala, medtem ko se ostali podatki posredujejo. Iz vseh teh ostalih podatkov je razvidno in moč nesporno ugotoviti, da je  stranski udeleženec dobavil blago, ki ga je ponudil. Ne samo, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da mora izbrani ponudnik dobavljati tonerje s strani pooblaščenega distributerja, kot želi prikazati prosilec, pač pa tudi ne drži, da predmet dobave ni razviden, če so podatki o dobavitelju in serijski številki zakriti. Iz priložene dobavnice in računa je nesporno, kaj je stranski udeleženec dobavil organu kot naročniku, čeprav je serijska številka oziroma EAN koda zakrita, in čeprav ni priložene izjave distributerja. Tako iz priložene dobavnice kot računa izhaja, da je bil dobavljen TONER LEXMARK 654X11E T654 po ceni 192,42 EUR brez DDV. Če bi prosilec zahteval tudi ponudbeni predračun stranskega udeleženca (pa ga ni), bi lahko ob primerjavi obeh dokumentov ugotovil, da je stranski udeleženec ta toner tudi ponudil naročniku pod zaporedno št. 3 ponudbenega predračuna. Iz navedenega je tako nesporno, da je iz podatkov, ki jih stranski udeleženec ne šteje za poslovno skrivnost in predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev (naziv artikla z navedbo proizvajalca in cena), možno nesporno ugotoviti, kaj je bilo naročniku dobavljeno in posledično tudi kakšne kakovosti je ter za kaj je naročnik porabil javna sredstva. Če bi bil podatek o serijskih številkah oziroma EAN kodah tako pomemben, da bi brez njega ne bilo mogoče določiti predmeta dobavljenega blaga, bi ta podatek moral navesti že naročnik, ki je dolžan jasno opredeliti predmet nabave, oziroma vsaj ponudnik ob oddaji ponudbe, vendar to ni mogoče, saj so ti podatki znani šele ob dobavi, kot je bilo že pojasnjeno zgoraj. Čeprav prosilec trdi drugače, ga podatek o tem, ali je dobavljeno blago ustrezno ali ne, sploh ne zanima, saj bi, v kolikor bi želel preverjati ali dobavljeno blago ustreza ponujenemu, zahteval tudi ponudbeni predračun, pa ga ni. Prosilec želi pod pretvezo, da bo le tako lahko preveril smotrnost porabe javnih sredstev, pridobiti podatke in s pridobljenimi podatki o viru dobave stranskega udeleženca in serijskimi številkami oziroma EAN kodami zgolj izničiti konkurenčno prednost, ki jo ima stranski udeleženec. Prosilec se je skliceval tudi na odločbo IP št. 090-170/2010, v kateri je IP določil, da podatek o serijski številki stroja ne more predstavljati poslovne skrivnosti. Navedeno drži za tisti primer, in sicer iz razloga, ker je podatek o serijski številki stroja predstavljal informacijo, na osnovi katere je bilo mogoče preveriti izpolnjevanje bistvene zahteve naročnika, to je, ali je stroj nov in zadnje generacije. V tem primeru, ki je predmet tega postopka, pa naročnik takih zahtev ni imel, in zato serijska številka oziroma EAN koda in podatek o viru dobave ne predstavljajo informacije, ki bi pomenila izpolnjevanje kakšnih zahtev, ali brez katere ne bi mogla javnost ugotoviti, ali je ponudnik dejansko izvedel oziroma dobavil tisto, kar se je zavezal s pogodbo. Iz vsega navedenega je tako po mnenju stranskega udeleženca razvidno, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato je IP pozval, da jo zavrne in potrdi odločitev organa v izpodbijani odločbi.

 

Pritožba je utemeljena.

 

  1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP uvodoma ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do izjave uradnega distributerja blagovne znamke Lexmark ter serijskih številk dobavljenega potrošnega materiala in EAN kod v zahtevanih dobavnicah in fakturah. Povedano drugače, prosilec izpodbija zavrnilni del odločbe, ki se nanaša na varstvo poslovne skrivnosti stranskega udeleženca, ne pa tudi tistega dela izpodbijane odločbe, ki se nanaša na izjemo varstva osebnih podatkov kontaktnih oseb na zahtevanih računih in dobavnicah.

 

Upoštevaje predmet zahteve, dokumente, ki jih je posredoval organ ter pritožbene navedbe prosilca, so bili predmet presoje IP naslednji dokumenti oziroma podatki:

  • izjava uradnega distributerja blagovne znamke Lexmark z dne 14. 5. 2020;
  • podatki o serijskih številkah dobavljenega potrošnega materiala in EAN kodah v dobavnicah št. 65950/20 z dne 22. 7. 2020, št. 67812/20 z dne 27. 7. 2020, št. 68690/20 z dne 28. 7. 2020, št. 70857/20 z dne 30. 7. 2020, št. 72080/20 z dne 31. 7. 2020, št. 76603/20 z dne 5. 8. 2020, št. 81534/20 z dne 12. 8. 2020, št. 97999/20 z dne 3. 9. 2020;
  • podatki o serijskih številkah dobavljenega potrošnega materiala in EAN kodah v računih št. 5100-1220-11309 z dne 31. 7. 2020, št. 5100-1220-11890 z dne 7. 8. 2020, št. 5100-1220-12052 z dne 13. 8. 2020, št. 5100-1220-12348 z dne 21. 8. 2020, št. 5100-1220-14641 z dne 28. 9. 2020;
  • podatki o serijski številki dobavljenega potrošnega materiala in EAN kodi v najavi vračila št. NAV-588/2020 z dne 24. 7. 2020 in dobropisu št. 5100-1220-11870 z dne 31. 7. 2020.

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja ter da z zahtevano izjavo in podatki, dostop do katerih je z izpodbijano odločbo zavrnil, razpolaga v materializirani obliki. Organ jih je namreč IP tudi posredoval. Sporno v obravnavanem primeru je, ali so zahtevana izjava in zahtevani podatki prosto dostopne informacije javnega značaja. Ker je organ zavrnil dostop do predmetnih podatkov iz razloga varstva poslovne skrivnosti se IP v nadaljevanju opredeljuje do te izjeme.

 

IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Povedano drugače, navedbe stranskega udeleženca o razlogih prosilca za dostop do predmetnih podatkov so v postopku po ZDIJZ irelevantne. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja naročnikov in udeležencev v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih, npr. v postopkih javnega naročanja.

 

  1. Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Kot že navedeno, je zavezanec dostop do zahtevanih podatkov zavrnil zaradi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zavezanec v skladu s to določbo zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[4] pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakon, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki je začel veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da se presoja IP nanaša na dokumente oziroma podatke, ki so nastali po uveljavitvi ZPosS, je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS (v kolikor bi predmetni podatki nastali pred uveljavitvijo ZPosS, pa bi upošteval predmetne določbe ZGD-1).

 

Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[5], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

 

V zvezi s tržno vrednostjo pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)[6]«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[7]

 

Tudi če posamezni podatki izpolnjujejo pogoje za obstoj poslovne skrivnosti, pa IP preizkusi še, ali gre za informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ki se, skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS, ne morejo določiti za poslovno skrivnost. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. V zvezi s tem IP izpostavlja dejstvo, da so predmet pritožbenega postopka podatki, pridobljeni v postopku javnega naročanja, konkretno »Dobava potrošnega materiala za tiskalnike«, izvedenega po postopku naročila male vrednosti skladno s 47. členom ZJN-3.[8] Povedano drugače, če prosilec zahteva dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni v okviru postopka javnega naročanja, ki je urejen v ZJN-3, tako kot v obravnavanem primeru, IP presoja tudi, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb ZJN-3. ZJN-3 ureja zaupnost v določbah člena 35. V skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 so vselej javni naslednji podatki, in sicer specifikacija ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. V zvezi s tem IP izpostavlja dejstvo, da je dolžan naročnik tudi v postopkih naročil male vrednosti, t.im. »evidenčnih naročilih«, katerega dokumenti so predmet presoje IP v obravnavanem primeru, upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZJN-3.

 

Poleg tega IP poudarja, da gre v obravnavanem primeru za podatke izbranega ponudnika, ki je sklenil pogodbo z javnim zavodom, zato je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v določenih primerih (primeri iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače), ki pa v obravnavanem primeru niso podani. Ob tem IP pripominja, da je treba »pojem javna sredstva« iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena razumeti širše in ga nikakor ni mogoče enačiti s pojmom »proračunska sredstva«. Tako izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37) in sodbe Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011.

 

IP poudarja tudi, da je bilo v obravnavanem postopku javnega naročila temeljno merilo za izbor ekonomsko najugodnejša ponudba, ki je bila določena na podlagi najnižje skupne ponudbene vrednosti po predračunu v EUR z DDV, oziroma skupna ponudbena vrednost po predračunu v EUR brez DDV, vendar pa se na najugodnejšo ceno ni mogoče opreti, če ponudnik ne izpolnjuje pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za dokumentacijo izbranega ponudnika, IP ugotavlja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja njegovih pogojev v predmetnem javnem naročilu. IP dodaja, da je Upravno sodišče[9] že večkrat potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika, ki izkazujejo izpolnjevanje zahtevanih pogojev javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Ob dejstvih, da je ponudnik s ponudbo na predmetnem javnem naročilu uspel, da je bilo merilo za izbiro ekonomsko najugodnejša ponudba in da se je na najugodnejšo ceno mogoče opreti samo, če ponudnik izpolnjuje pogoje, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji, IP ocenjuje, da za poslovno skrivnost ne morejo biti določeni dokumenti oziroma podatki, ki so jih morali ponudniki priložiti ponudbi, da jim je organ kot naročnik priznal sposobnost aktivne legitimacije, oziroma podatki, na podlagi katerih je naročnik ugotavljal izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije.

 

Upoštevaje navedene določbe o poslovni skrivnosti, določbe Sklepa ter navedbe stranskega udeleženca v priglasitvi stranske udeležbe, se IP v nadaljevanju opredeljuje do posameznih zahtevanih podatkov.

 

Izjava uradnega distributerja blagovne znamke Lexmark z dne 14. 5. 2020

 

IP ugotavlja, da predmetna izjava nedvomno obsega podatke, ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Nanaša se namreč na določeno poslovno razmerje med družbama, ki nastopata na konkurenčnem trgu, in ima kot taka nedvomno določeno tržno vrednost. IP pa ugotavlja tudi, da je stranski udeleženec razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost, saj je podatke o dobaviteljih posameznega artikla opredelil kot poslovno skrivnost s Sklepom. IP tako v tem delu zahteve sledi navedbam organa in stranskega udeleženca v zvezi z opredelitvijo podatka o dobaviteljih kot poslovna skrivnost, in jih v izogib ponavljanju na tem mestu ne navaja ponovno.

 

Na podlagi navedenega IP tako ugotavlja, da so v obravnavanem primeru pri podatkih o dobavitelju v Izjavi uradnega distributerja blagovne znamke Lexmark z dne 14. 5. 2020 izpolnjene vse zahteve, ki za opredelitev poslovne skrivnosti izhajajo iz ZPosS.

 

Nadalje IP ugotavlja, da iz točke »2.2.2 Tehnične zahteve« izhaja, citirano«: Ponudnik mora imeti poslovni odnos s proizvajalcem / principalom / pooblaščenim distributerjem o dobavi potrošnega materiala. Ponudnik v ponudbi predloži ustrezno dokazilo, kot je natančno navedeno v točki 3.3.1.6.3.«. Ponudnik je torej moral v skladu z razpisno dokumentacijo predložiti kopijo pogodbe s proizvajalcem/ principalom/ pooblaščenim distributerjem ali izjavo proizvajalca/ principala/ pooblaščenega distributerja, iz katere je razvidno, da ima ponudnik, ki ponuja originalen potrošni material za tiskalnike blagovne znamke Lexmark, z distributerjem / principalom / proizvajalcem poslovni odnos o dobavi originalnega potrošnega materiala za navedeno blagovno znamko. Skladno z razpisnimi pogoji je moralo biti iz izjave razvidno, da ima ponudnik poslovni odnos o dobavi potrošnega materiala ter da lahko ima ponudnik tak poslovni odnos s proizvajalcem / principalom / uradnim distributerjem Lexmark v EU ali s proizvajalcem / principalom / pooblaščenim distributerjem drugih držav, če ponujeni tonerji odgovarjajo razpisnim pogojem.

 

Ker predmetna izjava odraža izpolnjevanje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji, in je podlaga za njihovo razkritje drugi odstavek 35. člena ZJN-3 in 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne gre za izjemo varstva poslovne skrivnosti, zato se pritožbi prosilca v tem delu ugodi. IP je tako sledil pritožbenim navedba prosilca, da gre za informacije, ki so javne na podlagi določbe 35. člena ZJN-3, ker je bila izjava zahtevana kot obvezna tehnična dokumentacija (točka 2.2.2 Tehnične zahteve). IP se sicer strinja z navedbo stranskega udeleženca, da je bilo za dopustnost ponudbe, dobavo in izpolnitev pogodbe popolnoma nepomembno, ali je izjavo podpisal principal ali distributer X ali distributer Y, vendar je nesporno, da je bila izjava zahtevana kot razpisni pogoj, zato je preveritev tega pogoja mogoč le z vpogledom v njeno vsebino. Povedano drugače, le z dostopnostjo podatka o distributerju lahko javnost preveri, ali je bila izjava dejansko dana s strani uradnega distributerja blagovne znamke Lexmark. Upoštevaje navedeno pa IP, upoštevaje določbe prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (konkretno točke c), ocenjuje, da so prosto dostopni tudi podatki o imenu, priimku in podpisu podpisnika izjave uradnega distributerja potrošnega materiala za tiskanje znamke Lexmark. Ob tem IP ponovno poudarja, da je bila izjava zahtevana kot razpisni pogoj in da gre  obravnavanem primeru za izbranega ponudnika.

 

Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.

 

Podatki o serijskih številkah dobavljenega potrošnega materiala in EAN kodah

 

Gre za podatke, ki se nahajajo na dobavnicah in fakturah, izdanih na podlagi predmetnega javnega naročila. Kot že navedeno, je te dobavnice in fakture organ že posredoval prosilcu ob izdaji izpodbijane odločbe, pri čemer je podatke o serijskih številkah in EAN kodah prekril.

 

IP ugotavlja, da predstavlja serijska številka unikaten identifikacijski znak konkretnega artikla (npr. tonerja določenega tipa). Nadalje IP ugotavlja, da je stranski udeleženec podatke o serijskih številkah potrošnega materiala s Sklepom označil kot poslovno skrivnost (1. člen). Upoštevaje določbe 2. člena ZPosS pa IP ugotavlja še, da teh podatkov ni mogoče šteti za poslovno skrivnost. Po oceni IP podatki o serijskih številkah potrošnega materiala ne predstavljajo informacij, katerih razkritje bi škodovalo konkurenčni sposobnosti stranskega udeleženca oziroma njegovim finančnim in poslovnim interesom. Gre za podatke, ki so vezani na posamezen artikel, in se torej spreminjajo. Že sam stranski udeleženec je navedel, da je proizvajalec ustvaril toliko različnih serijskih številk, kot je naredil tonerjev določenega tipa. IP pa meni tudi, da ti podatki ne predstavljajo skrivnosti, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Kot že navedeno, gre zgolj za znak, ki identificira konkretni artikel in je kot tak relevanten v nadaljnjem odnosu med prodajalcem in kupcem. Poleg tega IP poudarja, da gre za podatek, ki z vidika zgoraj že navedenega predstavlja podatek v zvezi s porabo javnih sredstev. Kot je navedel že sam stranski udeleženec, gre za podatke, katerih vpisovanje na dobavnice in račune je naročnik zahteval v pogodbeni fazi, in sicer za namene uveljavljanja reklamacije pri neustreznem (okvarjenem) potrošnem materialu (tonerjih). Navedeno izhaja:

• iz točke »2.5 Reklamacija naročnika« razpisne dokumentacije, kjer je organ kot naročnik navedel, citirano: »Za namene uveljavljanja reklamacije pri neustreznem (okvarjenem) potrošnem materialu (tonerjih) je potrebno pri vsaki dobavi na dobavnici navesti serijsko številko potrošnega materiala (npr. pri proizvajalcu Lexmark 12-mestna koda, ki se začne s CA).«.;

• 13. člena Pogodbe o izvedbi javnega naročila Dobava potrošnega materiala za tiskalnike št. javnega naročila: 430-10/2020, št. pogodbe 410-143/20, z dne 7. .7. 2020, ki določa, citirano: »Za namene uveljavljanja reklamacije pri neustreznem (okvarjenem) potrošnem materialu (tonerjih) mora izvajalec ob vsaki dobavi navesti serijsko številko potrošnega materiala.«.[10]

 

IP se sicer strinja z navedbami stranskega udeleženca, da ponudniki v ponudbeni predračun niso vpisovali serijskih številk in da za odločitev o dopustnosti ponudbe podatek o serijski številki ni bil pomemben oziroma tega podatka še takrat sploh ni bilo, vendar pritrjuje pritožbenim navedbam prosilca, da predstavljajo podatki o tem, kateri izdelki so bili dobavljeni, podatke o porabi javnih sredstev.

 

Glede EAN kode pa IP ugotavlja, da gre za podatek, ki prav tako označuje artikel. Glede na to, da gre za podatek, ki označuje posamezen dobavljen artikel oziroma toner, gre po oceni IP prav tako za podatek, ki je javen, saj identificira blago, kupljeno z javnimi sredstvi. Ob tem IP pripominja, da teh podatkov stranski udeleženec s Sklepom ni označil za poslovno skrivnost, pa tudi sicer po mnenju IP podatki o EAN kodah ne predstavljajo podatkov, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost po določbah 2. člena ZPosS, pri čemer se IP sklicuje na svojo obrazložitev v zvezi s tem pri serijskih številkah. IP je tako tudi v tem delu zahteve in pritožbe sledil prosilcu.

 

Upoštevaje navedeno šteje IP v obravnavanem primeru kot prosto dostopne torej tudi podatke o serijskih številkah in EAN kodah dobavljenega blaga. Kot že navedeno, gre za podatke, ki identificirajo konkretne artikle, ki so bili v obravnavanem primeru dobavljeni organu kot naročniku, ki je javni zavod in kot tak porabnik javnih sredstev. Da ti podatki predstavljajo konkretno identifikacijo posameznega blaga in se spreminjajo od blaga do blaga, pa izhaja že iz navedb stranskega udeleženca. Poleg tega postanejo ti podatki dejansko dostopni javnosti (potrošnikom, uporabnikom tega blaga) z uporabo predmetnih artiklov. Glede na navedeno IP tako dodaja, da so navedbe stranskega udeleženca v zvezi s šiframi artiklov po odločbi IP št. 090-268/2016 v obravnavanem primeru irelevantne. V zvezi z navedbami stranskega udeleženca, da je IP v odločbi št. 090-170/2010 odločil o prostem dostopu do podatka o serijski številki stroja, ker je predstavljal informacijo, na osnovi katere je bilo mogoče preveriti izpolnjevanje bistvene zahteve naročnika (ali je stroj nov in zadnje generacije), pa IP navaja, da je moral biti tudi v obravnavanem primeru ponujeni potrošni material za tiskalnike za naprave blagovne znamke Lexmark nov. Kot že navedeno, serijska številka predstavlja identifikacijski znak tonerja določenega tipa, kar pomeni, da zagotavlja sledljivost. Predstavlja torej informacijo, na osnovi katere je mogoče preveriti izpolnjevanje bistvene zahteve naročnika, to pa je, ali je zahtevani potrošni material nov.

 

V zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da so na posredovanih dokumentih prekriti tudi podatki o modelih tonerjev, pa IP temu sicer lahko pritrjuje, vendar zavrnitev do teh podatkov iz izpodbijane odločbe ne izhaja. IP je namreč kot pritožbeni organ pristojen presojati le zavrnilni del odločbe. IP ob tem pripominja še, da se sicer stranski udeleženec s prostim dostopom do modelov tonerjev strinja, kot to izrecno izhaja iz njegovih navedb v odgovoru z dne 28. 1. 2021.

 

  1. Sklepno

 

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da je podana pravna podlaga za dostop do zahtevane izjave ter podatkov o serijskih številkah in EAN kodah, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji v tem delu napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP ugodil pritožbi prosilca ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v tem delu odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevane izjave in podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[11] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 

 


[1] Uradni list RS, št. 22/19.

[2] Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A.

[3] Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18.

[4] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.

[5] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[6] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943.

[7] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako: npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[8] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=353054

[9] Npr. sodbe št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010, št. I U 1911/2012-30 z dne 22. 12. 2013, št. I U 1647/2017-29 z dne 6. 3. 2019 in št. II U 374/2018-23 z dne 4. 9. 2019.

[10] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=353054

[11] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.