Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 08.10.2020
Naslov: prosilec - Zavod RS za blagovne rezerve
Številka: 090-197/2020
Kategorija: Javni uslužbenci, funkcionarji, Osebni podatek, Javna naročila
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, s katero je prosilcu delno ugodil. Dostop do določenih podatkov je namreč zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov in varstva podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost. IP se je v pritožbenem postopku osredotočil na izjemo varstva osebnih podatkov, ki jo je prosilec izpostavil kot pritožbeni razlog. IP je tako ugotovil, da gre pri elektronskih sporočilih, dostop do katerih je zavrnil organ v celoti po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, nedvomno za »poslovno« komunikacijo, povezano z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca in s porabo javnih sredstev. Povedano drugače, IP je ugotovil, da vsebina teh elektronskih sporočil ni varovana kot osebni podatek. Glede vseh zahtevanih elektronskih sporočilih pa je IP sicer sledil ugotovitvi organa, da so elektronski naslovi in telefonske številke posameznikov varovani osebni podatki. IP je torej pritožbi prosilca delno ugodil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-197/2020/5
Datum: 8. 10. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega ter drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 2. 9. 2020, zoper odločbo Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 1092/LI z dne 18. 8. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožbi prosilca z dne 2. 9. 2020 se delno ugodi in se odločba Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, 1092/LI z dne 18. 8. 2020, delno odpravi ter se odloči:
»Organ je dolžan v roku enaintrideset (31) dni od vročitve posredovati prosilcu v elektronski obliki naslednje dokumente:
1.1.    
-    elektronsko sporočilo z dne 17. 3. 2020 (ob 18:01),
-    elektronsko sporočilo z dne 17. 3. 2020 (ob 17:52),
-    elektronsko sporočilo z dne 18. 3. 2020 (ob 9:48),
-    elektronsko sporočilo z dne 14. 4. 2020 (ob 17:28),
-    elektronsko sporočilo z dne 15. 4. 2020 (ob 10:20 AM),
-    elektronsko sporočilo z dne 14. 4. 2020 (ob 15:43),
-    elektronsko sporočilo z dne 7. 4. 2020 (ob 1:01 PM),
-    elektronsko sporočilo z dne 7. 4. 2020 (12:42 PM),
-    elektronsko sporočilo z dne 14. 4. 2020 (ob 12:16 PM),
-    elektronsko sporočilo z dne 18. 3. 2020 (ob 1:35 PM),
-    elektronsko sporočilo z dne 18. 3. 2020 (ob 12:45),
-    elektronsko sporočilo z dne 18. 3. 2020 (ob 9:49),
-    elektronsko sporočilo z dne 18. 3. 2020 (ob 10:41),
na način, da v vsakem posameznem elektronskem sporočilu prekrije vse elektronske naslove posameznikov (pod »Od« ali »From«, »Za« ali »To« ter »Kp« ali »Cc«) in telefonske številke pri podpisniku posameznega sporočila oziroma pri elektronskem sporočilu z dne 14. 4. 2020 (12:16 PM) tudi nad besedilom sporočila;

2.1.
-    certifikata št. Q5 086808 0009 z dne 24. 2. 2020 in št. G1 086808 0007 z dne 25. 3. 2019, ki sta bila priložena Ponudbi št. GP03210046-66.2. z dne 18. 3. 2020, na način, da sta razvidni tudi imeni in priimka izdajateljev certifikatov.«.

2.    V preostalem delu (glede dostopa do elektronskih naslovov in telefonskih številk v vseh elektronskih sporočilih, ki so predmet zahteve) se pritožba prosilca zavrne.

3.    Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:

Prosilec je 28. 4. 2020 oziroma dopolnjeno 6. 5. 2020 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo, da mu organ na podlagi ZDIJZ v elektronski obliki posreduje celotno naročnikovo dokumentacijo postopka javnega naročila, ki je bila podlaga za sklenitev Pogodbe za nabavo zaščitnih sredstev št. 2020-130 z dne 18. 3. 2020 in Dodatka št. 1 z dne 15. 4. 2020, vključno z razpisno dokumentacijo postopka javnega naročila in/oziroma morebitnega protokola o pogajanjih ter dokumentacijo, ki izkazuje ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika, ki je hkrati vlagatelj te zahteve.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 4. 6. 2020, št. 647/LI, s katero je prosilcu delno ugodil. Zoper navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 22. 6. 2020 iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da se pritožbi ugodi in organu naloži, da mu posreduje naslednje dokumente:
- ponudbo prosilca z dne 17. 3. 2020, ki je bila podana preko elektronske pošte, skupaj s pripadajočimi elektronskimi sporočili,
- celotno korespondenco med prosilcem in organom, ki je bila podana preko elektronske pošte, ki se kakorkoli nanaša na Pogodbo za nabavo zaščitnih sredstev št. 2020-130 z dne 18. 3. 2020 in Dodatek št. 1 z dne 15. 4. 2020,
- celotno korespondenco med Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter organom preko elektronske pošte, ki se kakorkoli nanaša na Pogodbo za nabavo zaščitnih sredstev št. 2020-130 z dne 18. 3. 2020 in Dodatek št. 1 z dne 15. 4. 2020.
IP je pritožbi prosilca ugodil in zadevo z odločbo št. 090-109/2020/4 z dne 16. 7. 2020 v tem delu vrnil organu v ponovno odločanje.

Organ je v ponovnem postopku izdal odločbo št. 1092/LI z dne 18. 8. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil, zaradi varstva podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost in varstva osebnih podatkov. Na podlagi določb prvega odstavka 1. člena in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je ugotovil, da razpolaga z naslednjimi zahtevanimi dokumenti:
-    Ponudba številka GP03210046-66.2. z dne 18. 3. 2020;
-    Offer številka GP03210046-66 z dne 16. 3. 2020;
-    Ponudba številka GP03210046-66.2 z dne 17. 3. 2020;
-    Prošnja za podaljšanje roka dobave zaradi višje sile z dne 5. 4. 2020;
-    Elektronsko sporočilo z dne 18. 3. 2020 ob 9:48;
-    Elektronsko sporočilo z dne 15. 4. 2020 ob 14:21;
-    Elektronsko sporočilo z dne 15. 4. 2020 ob 10:20 AM;
-    Elektronsko sporočilo z dne 14. 4. 2020 ob 17:28,
-    Elektronsko sporočilo z dne 14. 4. 2020 ob 15:43;
-    Elektronsko sporočilo z dne 14. 4. 2020 ob 15:06;
-    Elektronsko sporočilo z dne 14. 4. 2020 ob 16:03;
-    Elektronsko sporočilo z dne 8. 4. 2020 ob 14:40;
-    Elektronsko sporočilo z dne 7. 4. 2020 ob 13:25;
-    Elektronsko sporočilo z dne 7. 4. 2020 ob 12:42;
-    Elektronsko sporočilo z dne 14. 4. 2020 ob 12:46;
-    Elektronsko sporočilo z dne 14. 4. 2020 ob 12:16 PM;
-    Elektronsko sporočilo z dne 14. 4. 2020 ob 15:06;
-    Elektronsko sporočilo z dne 18. 3. 2020 ob 13:56;
-    Elektronsko sporočilo z dne 18. 3. 2020 ob 1:35 PM;
-    Elektronsko sporočilo z dne 7. 4. 2020 ob 1:01 PM;
-    Elektronsko sporočilo z dne 18. 3. 2020 ob 12:45;
-    Elektronsko sporočilo z dne 18. 3. 2020 ob 11:02;
-    Elektronsko sporočilo z dne 18. 3. 2020 ob 9:49;
-    Elektronsko sporočilo z dne 17. 3. 2020 ob 17:52;
-    Elektronsko sporočilo z dne 17. 3. 2020 ob 18:01;
-    Elektronsko sporočilo z dne 18. 3. 2020 ob 10:41.
V nadaljevanju je organ preveril, ali gre v konkretnem primeru za informacijo javnega značaja, kot je opredeljena v 4. členu ZDIJZ in ali je dostop do zahtevanih podatkov potrebno zavrniti na podlagi katerega izmed zakonsko določenih razlogov iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Najprej je presojal, ali je glede zahtevane dokumentacije podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem je navedel 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in člen 4 (1) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) . Glede na navedeno določbo Splošne uredbe o varstvu podatkov je ugotovil, da zahtevani dokumenti obsegajo določene osebne podatke, in sicer ime in priimek posameznika, naslov elektronske pošte, korespondenco preko elektronske pošte in telefonske številke. Upoštevaje definicijo osebnega podatka je nadalje ugotovil, da gre v konkretnem primeru nedvomno za osebne podatke, zato je ugotavljal še, ali gre za kategorijo t.i. varovanih osebnih podatkov, v skladu z določbo drugega odstavka 4. člena in prvega odstavka 6. člena predmetne uredbe. Iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da je razkritje osebnega podatka v določenih primerih lahko dopustno. V skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se namreč dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na podano izjemo varstva osebnih podatkov, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ter v primerih, ko zakon, k ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Sprejeto je stališče, da konkretni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V skladu s 1. členom Zakona o javnih uslužbencih  zaposleni pri organu nedvomno spadajo med javne uslužbence. V zvezi z vprašanjem, katere podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, je bistveno, da navedena določba predstavlja izjemo od izjem in jo je treba razlagati ozko in v skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ. Razlikovati je torej treba med osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanje javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev ter celoto vseh ostalih osebnih podatkov, ki jih organ kot upravljavec vodi o javnem uslužbencu na podlagi 46. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR) . Upoštevaje 46. člen ZDR organ kot delodajalec nima pravne podlage, da bi o zaposlenih zbiral in obdeloval še kakšne druge osebne podatke razen tistih, ki so »v zvezi z delovnim razmerjem«. Ne glede na to, da vsi osebni podatki, ki jih o javnih uslužbencih vodi organ, predstavljajo osebne podatke, ki izvirajo z delovnega razmerja, pa glede na namen ZDIJZ ni mogoče slediti stališču, da so vsi ti podatki prosto dostopni javnosti. Javni uslužbenci se s tem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu. Namen določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni vsi tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki vplivajo na izvajanje njegovih javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote. To kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-111) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Nedvomno velja, da javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Vendar to ne pomeni, da nima na delovnem mestu prav nobene pravice do zasebnosti.
Ponudba št. GP03210046-66.2. z dne 18. 3. 2020, Offer št. GP03210046-66 z dne 16. 3. 2020 in Ponudba št. GP03210046-66.2 z dne 17. 3. 2020
Upoštevaje predhodno navedeno je organ ugotovil, da ni pravne podlage v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov za posredovanje imena in priimka izdajatelja certifikatov, ki so del ponudbe, zato je v tem delu dostop zavrnil in odločil o delnem dostopu po 7. členu ZDIJZ. Opredelil pa se je tudi do izjeme varstva poslovne skrivnosti v teh dokumentih. Ugotovil je namreč, da jih je ponudnik označil kot poslovno skrivnost. Izpostavil je določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 35. člena Zakona o javnem naročanju , 39. člena Zakona o gospodarskih družbah  in 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti . Organ je tako ugotovil, da je treba prekrit podatke, ki niso specifikacija ponujenega blaga in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter podatke, ki niso vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril, saj imajo podatki tržno vrednost in lahko predstavljajo konkurenčno prednost podjetja. Ugotovil je tudi, da je imetnik poslovne skrivnosti razumno ukrepal in dokument ustrezno označil kot poslovno skrivnost. Organ je tako odločil, da prosilcu omogoči delni dostop, v skladu s 7. členom ZDIJZ.

Elektronska sporočila z dne 17. 3. 2020 (ob 18:01), z dne 17. 3. 2020 (ob 17:52), z dne 18. 3. 2020 (ob 9:48), z dne 14. 4. 2020 (ob 17:28), z dne 15. 4. 2020 (ob 10:20 AM), z dne 14. 4. 2020 (ob 15:43), z dne 7. 4. 2020 (ob 1:01 PM), z dne 7. 4. 2020 (12:42 PM), z dne 14. 4. 2020 (ob 12:16), z dne 18. 3. 2020 (ob 1:35 PM), z dne 18. 3. 2020 (ob 12:45), z dne 18. 3. 2020 (ob 9:49) in z dne 18. 3. 2020 (ob 10:41)
Elektronska sporočila poleg vsebine vsebujejo tudi elektronske naslove ponudnikov in javnih uslužbencev, elektronske naslove zunanjih sodelujočih, pripete dokumente in telefonske številke. Ker gre za sporočila ponudnika naročniku in sporočila zunanjih sodelujočih, ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali so v delovnem razmerju kot javni uslužbenci. Organ pa je ugotovil tudi, da za njihovo posredovanje javnosti ni pravne podlage v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Gre namreč za t.i. varovane osebne podatke, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja in je zato v tem delu zahtevo prosilca zavrnil.
Elektronska sporočila z dne 15. 4. 2020 (ob 14:21), z dne 14. 4. 2020 (ob 15:06), z dne 14. 4. 2020 (ob 16:03), z dne 8. 4. 2020 (ob 14:40), z dne 7. 4. 2020 (ob 13.25), z dne 14. 4. 2020 (ob 12:46), z dne 14. 4. 2020 (15:06), z dne 18. 3. 2020 (ob 13:56) in z dne 18. 3 2020 (ob 11:02)
Glede teh elektronskih sporočil je organ ugotovil, da njihova vsebina ni varovana kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je neposredno povezana s postopkom javnega naročila za nakup opreme za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni in tako nedvomno gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Niso pa izpolnjeni pogoji drugega odstavka 106. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1) , saj organ nima objavljenih internih elektronskih naslovov javnih uslužbencev, ampak ima za zunanje komuniciranje splošni elektronski naslov. Glede na navedeno ni pravne podlage v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov in gre v primeru elektronskih naslovov in službenih telefonskih številk javnih uslužbencev za varovane osebne podatke, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja, zato se v tem delu zahteva prosilca za dostop zavrne. Ugotovil pa je tudi, da prav tako ni pravne podlage v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov za posredovanje imen in priimkov predstavnikov ponudnika, ki so del vsebine elektronskih sporočil. Gre torej za podatke, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja in se v tem delu zahteva prosilca za dostop zavrne. Organ je tako prosilcu, v skladu s 7. členom ZDIJZ, omogočil delni dostop do predmetnih elektronskih sporočil.

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo št. 1092/LI z dne 2. 9. 2020, v kateri je uveljavljal pritožbene razloge iz 1., 2. in 4. točke prvega odstavka 237. člena ZUP ter IP predlagal, da pritožbi ugodi, odpravi 1. točko izreka izpodbijane odločbe ter s svojo odločbo reši zadevo tako, da je organ dolžan posredovati prosilcu fotokopije ali elektronske kopije celotnih dokumentov, o katerih je odločil z izpodbijano odločbo. Navedel je, da izpodbijana odločba ni v skladu z napotili IP v odločbi št. 090-109/2020/4 z dne 17. 7. 2020 ter je v izreku v celoti nepravilna in nezakonita iz razlogov, ki jih pojasnjuje v nadaljevanju. IP je namreč v svoji odločbi med drugim jasno opozoril, da mora organ v ponovljenem postopku argumentirano pojasniti, ali gre pri elektronski korespondenci v zvezi s Pogodbo za nabavo zaščitnih sredstev št. 2020-130 z dne 18. 3. 2020 in Dodatkom št. 1 z dne 15. 4. 2020 za zasebno ali poslovno komunikacijo ter da »skrivanje« informacij javnega značaja v vsebino e-sporočila in potem sklicevanje na ustavno pravico do tajnosti pisem ni dopustno in pomeni izkrivljanje prava, še posebej, če gre za elektronsko komunikacijo, ki je povezana z javnim naročanjem, ki pomeni porabo javnih sredstev. Izpostavil pa je tudi opozorila IP glede izvedbe delnega dostopa. Prosilec je tako ugotovil, da je izrek izpodbijane odločbe še vedno presplošen, nejasen in se izpodbijane odločbe ponovno ne da preizkusiti, pri čemer ni konkretno navedeno, v katerem delu je bila zahteva prosilca sploh zavrnjena. Da je organ ugodil zahtevi prosilca le delno, je razvidno šele iz obrazložitve izpodbijane odločbe, vendar je zavezujoč le izrek odločbe, zato bi moral biti dostop podrobneje opredeljen že v izreku (prim. sodba Upravnega sodišča št. I U 725/2014). Organ je tako storil kršitev 213. člena ZUP ter s tem bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, pa tudi bistveno kršitev tretjega in četrtega odstavka 251. člena ZUP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, saj ni ravnal v skladu z napotili IP, kar predstavlja pritožbeni razlog po 4. točki prvega odstavka 237. člena ZUP. Glede elektronskih sporočil z dne 17. 3. 2020 (ob 18:01), z dne 17. 3. 2020 (ob 17:52), z dne 18. 3. 2020 (ob 9:48), z dne 14. 4. 2020 (ob 17:28), z dne 15. 4. 2020 (ob 10:20 AM), z dne 14. 4. 2020 (ob 15:43), z dne 7. 4. 2020 (ob 1:01 PM), z dne 7. 4. 2020 (12:42 PM), z dne 14. 4. 2020 (ob 12:16), z dne 18. 3. 2020 (ob 1:35 PM), z dne 18. 3. 2020 (ob 12:45), z dne 18. 3. 2020 (ob 9:49) in z dne 18. 3. 2020 (ob 10:41) organ po mnenju prosilca posplošeno in nekonkretizirano navaja, da naj bi bila to sporočila ponudnika naročniku in zunanjih sodelujočih glede katerih ni mogoče ugotoviti, ali so v delovnem razmerju kot javni uslužbenci. Po njegovem mnenju organ tudi pavšalno ugotavlja, da za njihovo posredovanje javnosti ni pravne podlage v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Organ v ugotovitvenem postopku, ki se nanaša na zavrnilni del (česar izrek izpodbijane odločbe sicer sploh ne vsebuje, pa bi moral), sploh ni presojal obstoja izjeme za vsak dokument oziroma elektronsko sporočilo posebej, niti ni svoje odločitve za vsako sporočilo posebej utemeljeno obrazložil in pojasnil. Ni namreč pojasnil, kakšen ugotovitveni in dokazni postopek je izvedel v zvezi s posameznim elektronskim sporočilom. Ni torej obrazloženo pojasnil, zakaj naj bi šlo za izjemo od dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ne za podatke o porabi javnih sredstev ali dokumente, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Organ se zgolj na splošno sklicuje, da za dostop do elektronskih sporočil ni pravne podlage »v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Dejstvo, da se dokument nahaja v elektronskem predalu posameznega uslužbenca, ne sme biti ovira za posredovanje informacij javnega značaja. Organ bi lahko izpolnil svoje dolžnosti po ZDIJZ ne da bi posegel v zasebnost javnih uslužbencev, in sicer tako, da bi naročil, da se zahtevane dokumente iz službene elektronske pošte posreduje na elektronski naslov uradne osebe, pooblaščene za posredovanje informacij javnega značaja, ali da jih javni uslužbenci natisnejo in izročijo uradni osebi. Po oceni prosilca zahtevana korespondenca preko elektronske pošte že pojmovno spada med dokumente, sestavljene v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca in zato izpolnjuje kriterije za obstoj informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Nadalje je navedel, da organ v izpodbijani odločbi tudi ni pojasnil, na čem temelji stališče, da ta dokumentacija ni bila sestavljena v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja. Informacija javnega značaja se lahko namreč nanaša na kakršno koli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Če določeni navedeni dokumenti vsebujejo določene  osebne podatke, kot to pavšalno trdi organ, to ni nujno razlog za zavrnitev dostopa do predmetnih dokumentov. Razkritje osebnega podatka je lahko v določenih primerih dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati tudi statusa t.i. varovanega osebnega podatka. Osebni podatki javnih uslužbencev se v dokumentih pojavljajo v zvezi z opravljanjem delovnih obveznosti, zato je pravna podlaga za razkritje podana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ti podatki torej niso varovani osebni podatki in je njihov razkritje dopustno. Pri odločitvi po ZDIJZ je vselej treba upoštevati, da je organ zavezan poslovati transparentno, jasno in pregledno. Tudi v zvezi z navedbami, da glede nekaterih sporočil zunanjih sodelujočih »ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali so v delovnem razmerju kot javni uslužbenci«, prosilec izpostavlja, da gre za pavšalne in neutemeljene navedbe. Organ tudi v tem delu ni pojasnil, kakšen ugotovitveni in dokazni postopek je izvedel (v zvezi s posameznim elektronskim sporočilom). V vsakem primeru je naloga pristojne osebe pri organu, da ugotovi, kateri zaprošeni podatki so informacije javnega značaja. Nedopustno je, da se organ sklicuje na nezmožnost izvede ugotovitvenega postopka oziroma da se ne da določenega dejstva ugotoviti »z gotovostjo«, saj je to njegova dolžnost. Poleg tega je organ sam izpostavil, da razpolaga s temi elektronskimi sporočili in da so povezana s predmetno zadevo. Tudi če so bila poslana od »zunanjih sodelujočih« je očitno in nesporno, da se nanašajo na zadevo prosilca in v vsakem primeru predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev, saj se namreč nanašajo na javno naročilo. Posledično gre tudi v tem delu za dokumentacijo, ki je javnega značaja in bi morala biti prosilcu razkrita v celoti. Organ pri tem ni upošteval navodil IP in ni argumentirano pojasnil, za kakšno komunikacijo naj bi šlo po njegovi ugotovitvi, ampak je zgolj navedel, da ne more »z gotovostjo« ugotoviti, ali so sodelujoči javni uslužbenci ali ne. Izpostavil je tudi, da organ sploh ni presojal možnosti delnega dostopa do dokumentov, s katerimi razpolaga, kar pomeni kršitev 7. člena ZDIJZ in ravnanje v nasprotju s stališči in navodili IP. Organ namreč ni posredoval prosilcu nobenega od teh elektronskih sporočil, niti mu ni omogočil delnega dostopa. Iz splošnega sklicevanja organa na varstvo osebnih podatkov ni razvidno, v katerem delu naj bi elektronska sporočila predstavljala tovrstno izjemo. Neverjetno je, da bi posamezno elektronsko sporočilo v celoti predstavljalo osebni podatek in na tej podlagi še utemeljeno izjemo po določbah 6. člena ZDIJZ. Dodal je tudi, da organ nejasno utemeljuje, da niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 106. člena ZVOP-1. To, da organ nima objavljenih internih elektronskih naslovov ter za zunanje komuniciranje uporablja »splošen elektronski naslov«, ne pomeni izjeme od dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedena določba ZVOP-1 celo izrecno določa, da se službene telefonske številka in naslov službene elektronske pošte lahko posreduje javnosti. Poleg tega tudi tretji odstavek 6. člena določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Organ je tako napačno uporabil 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po mnenju prosilca je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, kar predstavlja pritožbeni razlog po 2. točki prvega odstavka 237. člena ZUP. Poleg tega je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva, odločbe pa zaradi tega ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Ker organ ni ravnal v skladu z navodili IP, pa je podana tudi bistvena kršitev tretjega in četrtega odstavka 251. člena ZUP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Navedeno pomeni tudi pritožbeni razlog po 4 točki prvega odstavka 237. člena ZUP. Glede na nejasnost izreka in povezanost informacij javnega značaja ter pritožbene razloge izpodbija 1. točko izreka izpodbijane odločbe.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-2/2020-2 z dne 8. 9. 2020, poslal v pristojno odločanje IP. Pritožbi je priložil tudi dokumente, ki so predmet zahteve prosilca.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Primarno IP ugotavlja, da je utemeljena pritožbena navedba, da se odločba ne da preizkusiti, saj iz izreka ni razvidno, glede katerih dokumentov je bil dostop zavrnjen. V postopku po ZDIJZ je organ dolžan odločiti o zahtevi z odločbo le takrat, ko dostop delno ali v celoti zavrne, zato mora iz izreka odločbe izrecno izhajati, o katerih dokumentih je organ odločil in dostop do katerih dokumentov je (delno) zavrnil, saj je le tako prosilcu omogočeno ustrezno pravno varstvo. Organ je kršil 213. člen ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Organ je torej storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, kar je v pritožbenem postopku odpravil IP sam, kot sledi.

IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi izpodbija odločbo organa glede delne zavrnitve dostopa do posameznih podatkov v zahtevanih dokumentih, o katerih je organ odločil v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, in glede zavrnitve dostopa do dokumentov, ki jih je organ navedel v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ne pa tudi v izreku.

IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki in da ti dokumenti sodijo v njegovo delovno področje, saj so predmet zahtevane informacije v zvezi s postopkom javnega naročila, ki ga je izvedel organ. Sporno pa je vprašanje, ali je pri zahtevanih informacijah podana izjema varstva osebnih podatkov, kar je tudi edini razlog pritožbe.

Glede dostopa do elektronskih sporočil

Nobenega dvoma ni, da gre pri elektronski komunikaciji za osebne podatke, treba pa je ugotoviti, ali gre za varovane osebne podatke (deloma oziroma v celoti). Iz prakse IP in tudi iz sodne prakse izhaja , da »elektronska komunikacija«, ne pomeni nujno avtomatičnega zaključka, da ne gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, oziroma da je ugotovitev, ali gre za poslovno ali zasebno komunikacijo eden izmed odločilnih argumentov, ko govorimo o tajnosti občil po 37. členu Ustave Republike Slovenije . V obravnavanem primeru je organ elektronska sporočila, ki so predmet presoje IP, prepoznal kot dokumente, ki so predmet zahteve prosilca. Povedano drugače, predmet presoje so dokumenti v zvezi z izvedbo postopka javnega naročila, ki se je nanašalo na nabavo zaščitnih sredstev, konkretno na Pogodbo za nabavo zaščitnih sredstev št. 2020-130 z dne 18. 3. 2020 in Dodatek št. 1, št. 2020-130-01 z dne 15. 4. 2020. IP je vpogledal v predmetna elektronska sporočila in ugotovil, da gre nedvomno za »poslovno« komunikacijo, povezano z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca in s porabo javnih sredstev. Temu organ načeloma niti ni oporekal, dostop pa je pri določenih dokumentih v celoti zavrnil zato, ker jih je pošiljal ponudnik naročniku in ker gre sporočila zunanjih sodelujočih, glede katerih ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali so v delovnem razmerju kot javni uslužbenci, pri določenih elektronskih sporočilih pa je dostop delno zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Ob tem IP pripominja, da so določena elektronska sporočila, dostop do katerih je organ zavrnil v celoti, nedvomno poslali javni uslužbenci (elektronsko sporočilo z dne 18. 3. 2020 ob 9:48, z dne 7. 4. 2020 ob 1:01 PM, z dne 7. 4. 2020 ob 12:42 PM, z dne 14. 4. 2020 ob 12:16 PM).
 
IP v tej zvezi nadalje poudarja, da sama ugotovitev, da gre za »poslovno« komunikacijo, torej elektronska sporočila, ki so del spisa v zvezi z izvedbo konkretnega javnega naročila, nujno še ne pomeni, da v teh elektronskih sporočilih ne more biti vsebine, ki jo je mogoče obravnavati kot zasebno komunikacijo in kot taka predstavlja varovane osebne podatke. To zlasti velja takrat, ko avtor sporočila poda neka lastna stališča oziroma mnenja, če seveda ta nimajo neposrednih pravnih učinkov na pravice in obveznosti drugih oseb in niso del oblastnega akta ali uradne odločitve (npr. odločbe, pogodbe, ipd.). IP poudarja, da proste dostopnosti do informacij v zvezi z izvedbo javnega naročila ni mogoče aplicirati na izjavljanje javnega uslužbenca, ki ima naravo podajanja lastnih stališč oziroma mnenj in predlogov, če, kot rečeno, ta nimajo učinka oziroma posledic na samo izvedbo javnega naročila.
 
Nadalje pa IP ne more slediti odločitvi organa, da do določenih elektronskih sporočil ni mogoče dovoliti dostopa, ker jih je pošiljal ponudnik naročniku, oziroma ker gre za sporočila zunanjih sodelujočih, glede katerih ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali so v delovnem razmerju kot javni uslužbenci. IP ugotavlja, da je organ, pri vprašanju, ali obstaja zakonska podlaga za razkritje elektronskih sporočil, vezal svojo odločitev oziroma zavrnitev zgolj na ugotovitev, da ni mogoče ugotoviti, ali gre za javne uslužbence, čeprav je bila to njegova dolžnost v okviru popolne ugotovitve dejanskega stanja. Prav tako je organ opustil presojo, ali je osebne podatke mogoče razkriti v povezavi s porabo javnih sredstev, na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar predstavlja zmotno uporabo materialnega prava. Zakonitost obdelave zahtevanih informacij je namreč treba preizkusiti z vidika celotne določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot specialna določba posega v osebne podatke (in tudi druge izjeme), ne samo v primeru podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca temveč tudi, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Takšni podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo.
 
Kot je ugotovil že organ, z vpogledom v navedena sporočila pa ugotavlja tudi IP, so predmet zahteve v obravnavanem primeru tudi elektronska sporočila, ki so jih pošiljali ponudnik in drugi sodelujoči v postopku sklenitve pogodbe o nabavi zaščitnih sredstev. Torej tudi, če so bila elektronska sporočila poslana s strani zunanjih sodelujočih (ponudnika in drugih oseb), so nedvomno povezana s porabo javnih sredstev, zato pravno podlago za razkritje vsebine sporočil in s tem osebnih podatkov, predstavlja prva alineja tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Za razkritje imen in priimkov ali zgolj enega izmed njiju, ki so navedeni v elektronskih sporočilih, tako ni pogoj, da mora biti ta oseba javni uslužbenec, kar si zmotno razlaga organ, ampak je ključno, da je oseba navedena v povezavi s postopkom javnega naročanja in sklenitvijo pogodbe, na podlagi katere so se oziroma se porabljajo javna sredstva, kot je to podano v obravnavanem primeru, zaradi česar te osebe ne morejo pričakovati varovanja  svojih osebnih podatkov. Ko govorimo o transparentnosti postopka javnega naročanja, se ta ne nanaša samo na javne uslužbence ali javne funkcionarje, temveč na vse osebe, ki so bile kakorkoli vključene v postopek sklenitve pogodbe, saj je le na tak način zagotovljen ustrezen nadzor javnosti nad gospodarno porabo javnega denarja in preprečevanjem korupcije. Pri tem pa IP ni zaznal, da bi bila v sporočilih izjavljena kakšna osebna stališča ali menja avtorjev sporočil, ki niso v zvezi z izvedenim javnim naročilom. Tega pa ni zatrjeval niti organ. Posledično gre v tem delu za dokumentacijo, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Ker pa je s porabo javnih sredstev povezana zgolj sama vsebina sporočil, ne pa tudi elektronski naslovi in telefonske številke, saj za samo sklenitev pogodbe o nabavi zaščitnih sredstev in s tem s porabo javnih sredstev, ni relevantno, iz katerega elektronskega naslova je sporočilo prispelo, oziroma je bilo poslano in komu je bilo dano v vednost, IP ugotavlja, da ne obstaja zakonska podlaga za njihovo razkritje oziroma prost dostop, ampak gre v tem delu za varovane osebne podatke, zato se prosilcu, v skladu s 7. členom ZDIJZ, omogoči delni dostop, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
 
Da službene telefonske številke in elektronski naslovi niso prosto dostopni podatki, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja.  Če organ objavi te podatke, to pomeni, da je skladno z drugim odstavkom 106. člena ZVOP-1 sam presodil, da gre za informacije javnega značaja, ki so zaradi pomembnosti dela za namene poslovanja s strankami prosto dostopne. Povedano drugače, tudi v obravnavanem primeru podatki o elektronskih naslovih javnih uslužbencev in drugih fizičnih oseb ter njihove direktne telefonske številke niso prosto dostopne informacije, kot je pravilno odločil organ v izpodbijani odločbi. Organ je tako pravilno zavrnil dostop do elektronskih naslovov in telefonskih številk fizičnih oseb in prosilcu omogočil delni dostop po 7. členu ZDIJZ do elektronskih sporočil, o katerih je odločil v 1. točki izreka izpodbijane odločbe.

Glede dostopa do imen in priimkov izdajateljev certifikatov
 
IP poudarja, da certifikata, ki ju je v obravnavanem primeru izbrani ponudnik priložil k ponudbi št. GP03210046-66.2. z dne 18. 3. 2020, izkazujeta kakovostno raven izdelka, skladnost izdelka z normativnimi akti in standardi, ki jih je zahteval naročnik v postopku obravnavanega javnega naročila. Zakon o standardizaciji (ZSta-1)  v 24. členu določa, da se skladnost proizvoda, procesa ali storitve s SIST lahko potrdi z izjavo o skladnosti, certifikatom o skladnosti ali znakom skladnosti. Izjavo o skladnosti s SIST poda izdajatelj na lastno odgovornost.
 
Podpisniki certifikatov torej opravljajo posebno službo, ki zagotavlja javno varstvo in zdravje, zato njihovih imen in priimkov na dokumentih, ki to izkazujejo, ni mogoče šteti za varovane osebne podatke, kot je zmotno odločil organ. Izdajatelj certifikata namreč s svojim podpisom jamči za verodostojnost listine oziroma odgovornost, da proizvod, za katerega se izdaja certifikat, ustreza določenim tehničnim standardom in karakteristikam, zato po oceni IP tudi imena in priimki podpisnikov certifikatov predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Šele na ta način je mogoče preveriti, ali je certifikat podpisala oziroma izdala za to usposobljena oseba, ki je v tej vlogi tudi podpisana, kar daje certifikatu značaj verodostojne listine in s čimer se ugotavlja izpolnjevanje pogojev javnega naročila, hkrati pa gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev. IP zato zaključuje, da izjema varstva osebnih podatkov v tem delu ni podana. Organ je dolžan prosilcu posredovati navedena dokumenta na način, da mu omogoči dostop tudi do imen in priimkov, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
 
Ob tem pa IP opozarja, da je glede dostopa do zgoraj navedenih informacij, ki so predmet presoje, podan tudi velik interes javnosti, ali je država z javnimi sredstvi kupila zaščitna sredstva, ki ima vse potrebne in veljavne certifikate o njeni ustreznosti. Javnost ima namreč preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, saj je na podlagi ocene organa, da ponujeno blago izpolnjuje vse zahtevane pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev.

Glede pritožbene navedbe prosilca, da mu organ posreduje dokument »Prošnja za podaljšanje roka dobave zaradi višje sile« z dne 5. 4. 2020, pa IP ugotavlja, da je organ omogočil prosilcu dostop do tega dokumenta v celoti, kot to izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe. IP se tako do dostopa do tega dokumenta ne opredeljuje.
 
Organ je v izpodbijani odločbi prosilcu zavrnil dostop do posameznih podatkov tudi zaradi varstva poslovne skrivnosti. Ker prosilec v pritožbi temu ne oporeka, se IP do obstoja te izjeme ni posebej opredeljeval.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožbi prosilca treba delno ugoditi, na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah  oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 


Postopek vodila:
Nataša Siter , univ. dipl. prav.
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka