Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 15.09.2020
Naslov: prosilec - Zavod RS za blagovne rezerve
Številka: 090-174/2020
Kategorija: Javna naročila, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

V obravnavani zadevi se je prosilec pritožil, ker je organ delno zavrnil dostop do elektronske korespondence, ki se kakorkoli nanaša na Pogodbe za nabavo zaščitnih sredstev in glede dostopa do imen in priimkov izdajateljev certifikatov in oseb, ki so testirale ustreznost blaga. V pritožbenem postopku je IP ugotavljal, ali je podana izjema varstva osebnih podatkov, zaradi česar je organ zavrnil dostop in kar je bil glavni oz. edini razlog pritožbe. Glede dostopa do elektronskih sporočil je IP poudaril, da sama ugotovitev, da gre za »poslovno« komunikacijo, torej elektronska sporočila, ki so del spisa v zvezi z izvedbo konkretnega javnega naročila, nujno še ne pomeni, da v teh elektronskih sporočilih ne more biti vsebina, ki jo je mogoče obravnavati kot zasebno komunikacijo, ki predstavlja varovane osebne podatke To zlasti velja takrat, ko avtor sporočila poda neka lastna stališča oziroma mnenja, če seveda ta nimajo neposrednih pravnih učinkov na pravice in obveznosti drugih oseb in niso del oblastnega akta ali uradne odločitve (npr. odločbe, pogodbe, ipd.). IP je tako glede dostopa do enega elektronskega sporočila odločil, da je bila odločitev organa pravilna, ker gre za vsebino, v kateri javni uslužbenec navaja osebna stališča glede določene problematike, govori o svojem doživljanju dogodkov in subjektivnem dojemanju teh, zaradi česar gre za varovane osebne podatke, saj izjavljanje javnega uslužbenca v navedenem sporočilu nima neposrednega učinka na izvedeno javno naročilo in zato niso podani razlogi za razkritje iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.  V preostalem delu pa je IP ugotovil, da za elektronska sporočila, ki so jih pošiljali ponudnik in drugi sodelujoči v postopku sklenitve pogodbe o nabavi zaščitnih sredstev izjema varstva osebnih podatkov ni podana, saj so nedvomno povezana s porabo javnih sredstev, zato pravno podlago za razkritje vsebine sporočil in s tem osebnih podatkov, predstavlja prva alineja tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Za razkritje imen in priimkov ali zgolj enega izmed njiju, ki so navedeni v elektronskih sporočilih, tako ni pogoj, da mora biti ta oseba javni uslužbenec, kar si je zmotno razlagal organ, ampak je ključno, da je oseba navedena v povezavi s postopkom javnega naročanja in sklenitvijo pogodbe, na podlagi katere so se oz. se porabljajo javna sredstva, kot je bilo to podano v obravnavanem primeru, zaradi česar te osebe ne morejo pričakovati varovanja  svojih osebnih podatkov. IP je nadalje odločil, da podpisniki certifikatov ter osebe, ki testirajo ustreznost blaga, opravljajo posebno službo, ki zagotavlja javno varstvo in zdravje, zato njihovih imen in priimkov na dokumentih, ki to izkazujejo, ni mogoče šteti za varovane osebne podatke, kot je zmotno odločil organ. Izdajatelj certifikata oziroma testa namreč s svojim podpisom jamči za verodostojnost listine oziroma odgovornost, da proizvod, za katerega se izdaja certifikat oz. test, ustreza določenim tehničnim standardom in karakteristikam, zato po oceni IP tudi imena in priimki podpisnikov certifikatov in testa predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ .

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-174/2020/3

Datum: 15.9.2020

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi  (dalje prosilec) z dne 17. 8. 2020, zoper odločbo z dne 30. 7. 2020, št. 1012/LI, Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 17. 8. 2020 se delno ugodi in se odločbo organa z dne 30. 7. 2020, št. 1012/LI, v zavrnilnem delu delno odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati prosilcu naslednje dokumente:
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 12:11,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 13:31,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 1:27 PM
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 13: 29,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 11:36 AM,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 11:34,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3.2020 ob 10:04,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 9:41,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 9:17,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 10:30,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3.2020 ob 9:41 AM,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 9:17,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 21:19,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 8:37 PM,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 20:35,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 18:02,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 17:57,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3.2020 ob 17:55,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 17:27,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 14:27,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 13:38
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 11:34,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 10:04,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 9:41,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 9:17,
  • Elektronsko sporočilo z dne 31. 3. 2020 ob 10:12 AM,
  • Elektronsko sporočilo z dne 31. 3. 2020 ob 8:23,
  • Elektronsko sporočilo z dne 30. 3. 2020 ob 5:42 PM,
  • Elektronsko sporočilo z dne 31. 3. 2020 ob 00:15,
  • Elektronsko sporočilo z dne 31. 3. 2020 ob 10:12,

pri čemer mora organ vsakokrat prekriti vse elektronske naslove pri: »od« ali »from«, »za« ali »to«, »kp« ter »posredoval« in prekriti telefonsko številko pri podpisniku: elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 9:17 (dvakrat, ker gre za isto sporočilo), elektronskega sporočila z dne 29. 3. 2020 ob 9:17, elektronskega sporočilo z dne 31. 3. 2020 ob 00:15 in elektronskega sporočilo z dne 31. 3. 2020 ob 10:12,

- Certificate of Compliance z dne 15. 3. 2020, Certificate of Compliance z dne 20. 3. 2020 in priloženim Tehnical constructon file številka TPGD20031022120 ter CE Test Report številka ENC2003111GZ54E1 z dne 11. 3. 2020, na način, da so razvidna imena in priimki izdajateljev certifikatov ter imena in priimki oseb, ki so testirale ustreznost blaga.

 

  1. V preostalem delu, glede dostopa do elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 12:03 in dostopa do elektronskih naslovov in telefonskih številk iz prve točke izreka te odločbe, se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 22. 6. 2020 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo, da mu organ na podlagi ZDIJZ v elektronski obliki posreduje:

- celotno naročnikovo dokumentacijo postopka javnega naročila, ki je bila podlaga za sklenitev Pogodbe P št. 2020-166 z dne 29. 3. 2020, vključno z razpisno dokumentacijo postopka javnega naročila in/oziroma morebitnega protokola o pogajanjih ter dokumentacijo, ki izkazuje ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika, ki je hkrati vlagatelj te zahteve,

- celotno naročnikovo dokumentacijo postopka javnega naročila, ki je bila podlaga za sklenitev Pogodbe P št. 2020-170 z dne 29. 3. 2020, vključno z razpisno dokumentacijo postopka javnega naročila in/oziroma morebitnega protokola o pogajanjih ter dokumentacijo, ki izkazuje ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika, ki je hkrati vlagatelj te zahteve,

- celotno naročnikovo dokumentacijo postopka javnega naročila, ki je bila podlaga za sklenitev Pogodbe P št. 2020-175 z dne 31. 3. 2020, vključno z razpisno dokumentacijo postopka javnega naročila in/oziroma morebitnega protokola o pogajanjih ter dokumentacijo, ki izkazuje ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika, ki je hkrati vlagatelj te zahteve.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 30. 7. 2020, št. 1012/LI, s katero je v prvi točki izreka navedel, da se prosilcu posreduje:

  • Sklep o začetku postopka za oddajo naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave in o imenovanju strokovne komisije številka 326/LČ z dne 13. 3. 2020,
  • Pogodbo za nabavo zaščitnih sredstev številka P2020-166 z dne 29. 3. 2020, v kateri se prekrije ime in priimek ter elektronski naslov skrbnika pogodbe dobavitelja, elektronski naslov javnega uslužbenca kot skrbnika pogodbe in elektronski naslov javnega uslužbenca za informacije o poteku javnega naročila,
  • Pogodbo za nabavo zaščitnih sredstev številka P2020-170 z dne 29. 3. 2020, v kateri se prekrije ime in priimek ter elektronski naslov skrbnika pogodbe dobavitelja, elektronski naslov javnega uslužbenca kot skrbnika pogodbe in elektronski naslov javnega uslužbenca za informacije o poteku javnega naročila,
  • Pogodbo za nabavo zaščitnih sredstev številka P2020-175 z dne 31. 3. 2020, v kateri se prekrije ime in priimek ter elektronski naslov skrbnika pogodbe dobavitelja, elektronski naslov javnega uslužbenca kot skrbnika pogodbe in elektronski naslov javnega uslužbenca za informacije o poteku javnega naročila,
  • Vlogo za izdajo soglasja za leto 2020 številka 2020-130 z dne 29. 3.2020 in soglasje številka 2020-125 BR z dne 30. 3. 2020,
  • Vlogo za izdajo soglasja za leto 2020 številka 2020-129 z dne 29. 3. 2020 in soglasje številka 2020-124 BR z dne 30. 3. 2020,
  • Vlogo za izdajo soglasja za leto 2020 številka 2020-136 z dne 31. 3.2020 in soglasje številka 2020-132 BR z dne 31. 3. 2020,
  • Sporazum o delni razvezi pogodb za nabavo zaščitnih sredstev št. 2020-166, 2020-167 in 2020-175 z dne 12. 5. 2020,
  • Obvestilo o sporazumni delni razvezi pogodb za nabavo zaščitnih sredstev s podjetjem GenEplanet številka 636 z dne 13. 5.2020,
  • Sklep oz. odločitev o oddaji javnega naročila številka 326-1/LČ-3 z dne 29. 3. 2020,
  • Sklep oz. odločitev o oddaji javnega naročila številka 326-1/LČ-4 z dne 29. 3. 2020,
  • Sklep oz. odločitev o oddaji javnega naročila številka 326-1/LČ-3 z dne 31. 3. 2020,
  • Izjava o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu sodelujočega podjetja številka 2020-106 z dne31.3. 2020,
  • Izjava ponudnika o sprejemanju in izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije številka 2020-106 z dne 31. 3. 2020,
  • Ponudba številka GP03210046-177 z dne 28. 3.2020 oziroma z dne 29. 3. 2020 s priloženim Certificate of Compliance z dne 15. 3. 2020, Certificate of Compliance z dne 20. 3. 2020 in priloženim Tehnical constructon file številka TPGD20031022120 s prekritimi podatki, ki so varovani kot poslovna skrivnost ter imeni in priimki izdajateljev certifikatov ter imeni in priimki oseb, ki so testirale ustreznost blaga,
  • Elektronsko sporočilo z dne 30. 3. 2020 ob 13:33 s prekritimi vsemi elektronskimi naslovi,
  • Elektronsko sporočilo z dne 30. 3. 2020 ob 1:00 PM s prekritim elektronskim naslovom,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 20:57 s prekritimi vsemi elektronskimi naslovi, priimkom ponudnika in telefonsko številko javnega uslužbenca
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 20:16 s prekritimi vsemi elektronskimi naslovi, priimkom osebe, ki ni javni uslužbenec in telefonsko številko javnega uslužbenca,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 13:18 s prekritimi vsemi elektronskimi naslovi,
  • Ponudba številka GP03210046-KCv2 Marec 2020 in CE Test Report številka ENC2003111GZ54E1 z dne 11. 3. 2020 s prekritimi podatki, ki so varovani kot poslovna skrivnost,
  • Elektronsko sporočilo z dne 31. 3. 2020 ob 13:51 s prekritimi vsemi elektronskimi naslovi,
  • Elektronsko sporočilo z dne 31. 3. 2020 ob 1:18 PM s prekritim elektronskim naslovom
  • Elektronsko sporočilo z dne 31. 3. 2020 ob 10:36 s prekritimi vsemi elektronskimi naslovi.

 

V drugi točki izreka odločbe je organ odločil, da se v preostalem delu zahteva prosilca zavrne. Posebni stroški postopka niso nastali.

 

V obrazložitvi navedene odločbe je organ povzel zahtevo prosilca, določbe ZDIJZ in ugotovil, da razpolaga z naslednjimi informacijami, ki so predmet zahteve prosilca, in sicer glede:

- Pogodbe P 2020-166 z dne 29. 3. 2020 in Pogodbe P 2020-170 z dne 29. 3. 2020 s/z:

  • Sklepi Vlade RS številka 30400-6/2020/3 z dne 17. 3.2020, številka 30400-6/2020/6 z dne 20. 3. 2020, številka 30400-6/2020/9 z dne 24. 3.2020, številka 30400-6/2020/12 z dne 9. 4. 2020, številka 30400-6/2020/16 z dne 23.4. 2020
  • Sklepom o začetku postopka za oddajo naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave in o imenovanju strokovne komisije številka 326/LČ z dne 13. 3. 2020,
  • Pogodbo za nabavo zaščitnih sredstev številka 2020-166 z dne 29. 3.2020,
  • Vlogo za izdajo soglasja za leto 2020 številka 2020-130 z dne 29. 3. 2020 in soglasje številka 2020-124 BR z dne 30. 30. 2020,
  • Pogodbo za nabavo zaščitnih sredstev številka 2020-170 z dne 29. 3.2020,
  • Vlogo za izdajo soglasja za leto 2020 številka 2020-129 z dne 29. 3. 2020 in soglasje številka 2020-125 BR z dne 30. 30. 2020,
  • Sporazumom o delni razvezi pogodb za nabavo zaščitnih sredstev št. 2020-166, 2020-167 in 2020-175 z dne 12. 5. 2020,
  • Obvestilom o sporazumni delni razvezi pogodb za nabavo zaščitnih sredstev s podjetjem GenEplanet d.o.o. številka 636 z dne 13. 5. 2020.
  • Sklepom oz. odločitvijo o oddaji naročila številka 326-1/LČ-3 z dne 29. 3. 2020,
  • Sklepom oz. odločitvijo o oddaji naročila številka 326-1/LČ-4 z dne 29. 3. 2020,
  • Izjavo o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu sodelujočega podjetja številka 2020-106 z dne 31. 3. 2020,
  • Izjavo o sprejemanju in izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije številka 2020-106 z dne 31. 3.2020,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 12:11,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 12:03,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 13:31,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 1:27 PM
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 13:29,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 11:36 AM,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 11:34,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 10:04,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 9:41,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3.2020 ob 9:17,
  • Ponudba številka GP03210046-177 z dne 28. 3. 2020s priloženim Certificate of Compliance z
    dne 15. 3. 2020, Certificate of Compliance z dne 20. 3.2020 in priloženim Tehnical constructon
    file številka TPGD20031022120,
  • Elektronskim sporočilom z dne 29. 3.2020 ob 10:30,
  • Elektronskim sporočilom z dne 29. 3. 2020 ob 9:41 AM,
  • Elektronskim sporočilom z dne 29. 3.2020 ob 9:17,
  • Elektronskim sporočilom z dne 30. 3.2020 ob 13:33,
  • Elektronskim sporočilom z dne 30.3.2020 ob 1:00 PM,
  • Elektronskim sporočilom z dne 29. 3. 2020 ob 21:19,
  • Elektronskim sporočilom z dne 29. 3.2020 ob 20:57,
  • Elektronskim sporočilom z dne 29 . 3. 2020 ob 8:37 PM,
  • Elektronskim sporočilom z dne 29. 3. 2020 ob 20:35,
  • Elektronskim sporočilom z dne 29. 3. 2020 ob 20:16,
  • Elektronskim sporočilom z dne 29. 3. 2020 ob 13:18,
  • Elektronskim sporočilom z dne 29. 3. 2020 ob 18:02,
  • Elektronskim sporočilom z dne 29. 3. 2020 ob 17:57,
  • Elektronskim sporočilom z dne 29. 3. 2020 ob 17:55,
  • Elektronskim sporočilom z dne 29. 3. 2020 ob 17:27,
  • Elektronskim sporočilom z dne 29. 3. 2020 ob 14:27,
  • Elektronskim sporočilom z dne 29. 3. 2020 ob 13:38,
  • Elektronskim sporočilom z dne 29. 3. 2020 ob 11:34,
  • Elektronskim sporočilom z dne 29. 3.2020 ob 10:04,
  • Elektronskim sporočilom z dne 29. 3. 2020 ob 9:41,
  • Elektronskim sporočilom z dne 29. 3. 2020 ob 9:17.

- Pogodbe P 2020-175 z dne31. 3. 2020 s/z:

  • Sklepi Vlade RS številka 30400-6/2020/3 z dne 17. 3. 2020, številka 30400-6/2020/6 z dne 20. 3.2020, številka 30400-6/2020/9 z dne 24. 3.2020, številka 30400-6/2020/12 z dne 9. 4. 2020 in številka 30400-6/2020/16 z dne 23. 4. 2020,
  • Sklepom o začetku postopka za oddajo naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave in o imenovanju strokovne komisije številka 326/LČ z dne 13. 3. 2020,
  • Pogodbo za nabavo zaščitnih sredstev številka P2020-175 z dne 31. 3. 2020,
  • Vlogo za izdajo soglasja za leto 2020 številka 2020-136 z dne 31. 3. 2020 in soglasje številka 2020-132 BR z dne 31. 3. 2020,
  • Sporazumom o delni razvezi pogodb za nabavo zaščitnih sredstev št 2020-166,2020-167 in 2020-175 z dne12. 5. 2020,
  • Obvestilom o sporazumni delni razvezi pogodb za nabavo zaščitnih sredstev s podjetjem GenEplanet številka 636 z dne 13. 5. 2020,
  • Sklepom oz. odločitvijo o oddaji javnega naročila številka 326-1/LČ-3 z dne 31. 3. 2020,
  • Izjavo o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu sodelujočega podjetja številka 2020-106 z dne31. 3.2020,
  • Izjavo ponudnika o sprejemanju in izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije številka 2020-106 z dne 31. 3. 2020,
  • Ponudbo številka GP03210046-KCv2 Marec 2020 in CE Test Report številka ENC2003111GZ54E1 z dne 11. 3. 2020,
  • Elektronskim sporočilom z dne 31. 3. 2020 ob 13:51,
  • Elektronskim sporočilom z dne 31. 3.2020 ob 1:18 PM,
  • Elektronskim sporočilom z dne 31. 3. 2020 ob 10:36,
  • Elektronskim sporočilom z dne 31. 3.2020 ob 10:12 AM,
  • Elektronskim sporočilom z dne 31. 3.2020 ob 8:23,
  • Elektronskim sporočilom z dne 30. 3.2020 ob 5:42 PM,
  • Elektronskim sporočilom z dne 31. 3. 2020 ob 00:15,
  • Elektronskim sporočilom z dne 31. 3.2020 ob 10:12.

Organ je navedel, da glede na to, da postopek po ZDIJZ ni namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati, so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Prosilci imajo tako pravico zahtevati zgolj dokument, s katerim organ že razpolaga. Organ je ugotovil, da ne razpolaga s protokolom o pogajanjih ter dokumentacijo, ki izkazuje ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika, zato je na podlagi 1. odstavka 4. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 1. člena ZDIJZ v tem delu zahtevo prosilca zavrnil. V nadaljevanju je organ preveril, ali gre v preostalem primeru za informacijo javnega značaja, kot je opredeljena v 4. čl. ZDIJZ in ali je dostop do zahtevanih podatkov treba zavrniti na podlagi izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Glede izjeme tajnih podatkov

ZDIJZ v 1. odstavku prve točke 6. člena določa, da se prosilcu zavrne dostop do informacij javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Sklepi Vlade RS številka 30400-6/2020/3 z dne 17. 3.2020, številka 30400-6/2020/6 z dne 20. 3. 2020, številka 30400-6/2020/9 z dne 24. 3. 2020, številka 30400-6/2020/12 z dne 9. 4. 2020 in številka 30400- 6/2020/16 z dne 23. 4. 2020 so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, opredeljeni kot tajni, in sicer s stopnjo tajnosti INTERNO. Na podlagi navedenega je organ, na podlagi 1. odstavka 4. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 1. člena ZDIJZ, v tem delu zahtevo prosilca zavrnil.

 

Glede izjeme varstva osebnih podatkov

Organ je v nadaljevanju presojal, ali je glede preostale zgoraj navedene zahtevane dokumentacije podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, in sicer ime in priimek posameznika, naslov elektronske pošte, celotno korespondenco preko elektronske pošte. Upoštevaje definicijo osebnega podatka je organ ocenil, da gre v konkretnem primeru nedvomno za osebne podatke, vprašanje pa je, ali gre za kategorijo t. i. varovanih osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v 2. odstavku 4. člena določa, da obdelava osebnih podatkov pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v 1 odstavku člena 6.

 

- Pogodba o nabavi zaščitnih sredstev številka 2020-166 z dne 29. 3. 2020, Pogodba o nabavi zaščitnih sredstev številka 2020-170 z dne 29. 3. 2020, Pogodba o nabavi zaščitnih sredstev številka 2020-175 z dne 31. 3. 2020:

Organ je po pregledu pogodb ugotovil, da za posredovanje imena in priimka ter elektronskega naslova skrbnika pogodbe ponudnika, elektronskega naslova z izjemo imena in priimka javnega uslužbenca kot skrbnika pogodbe zavoda ter elektronskega naslova javnega uslužbenca za podajanje informacij o javnem naročilu, ni pravne podlage v smislu 6. člena uredbe. Gre torej za varovane osebne podatke, ki po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja in jih je treba prekriti. Organ je določil, da se prosilcu v skladu s 7. členom ZDIJZ omogoči delni dostop.

 

- Ponudba številka GP03210046-177 z dne 28. 3. 2020s priloženim Certificate of Compliance z
dne 15. 3. 2020, Certificate of Compliance z dne 20. 3.2020 in priloženim Tehnical constructon
file številka TPGD20031022120 ter Ponudba številka GP03210046-KCv2 Marec 2020 in CE Test Report številka ENC2003111GZ54E1 z dne 11. 3. 2020,

Organ je po pregledu ponudb ugotovil, da za posredovanje imena in priimka izdajateljev certifikatov in imena in priimkov oseb, ki so testirali ustreznost blaga v certifikatih in Tehnical construction file, ki so del ponudbe, ni pravne podlage v smislu 6. člena uredbe. Gre torej za varovane osebne podatke, ki po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja in jih je potrebno prekriti. Organ je odločil, da se prosilcu v skladu s 7. členom ZDIJZ omogoči delni dostop.

 

- Elektronska sporočila našteta pod točko II:

Organ je ugotovil, da so elektronska sporočila potekala preko elektronskih naslovov javnih uslužbencev in ponudnikov. Elektronska sporočila v vseh primerih vsebujejo poleg vsebine tudi elektronske naslove ponudnikov in elektronske naslove javnih uslužbencev in pripete dokumente.

1.

  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 12:11,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 12:03,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 13:31,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 1:27 PM
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 13: 29,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 11:36 AM,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 11:34,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3.2020 ob 10:04,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 9:41,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 9:17,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 10:30,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3.2020 ob 9:41 AM,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 9:17,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 21:19,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 8:37 PM,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 20:35,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 18:02,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 17:57,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3.2020 ob 17:55,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 17:27,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 14:27,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 13:38
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 11:34,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 10:04,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 9:41,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 9:17,
  • Elektronsko sporočilo z dne 31. 3. 2020 ob 10:12 AM,
  • Elektronsko sporočilo z dne 31. 3. 2020 ob 8:23,
  • Elektronsko sporočilo z dne 30. 3. 2020 ob 5:42 PM,
  • Elektronsko sporočilo z dne 31. 3. 2020 ob 00:15,
  • Elektronsko sporočilo z dne 31. 3. 2020 ob 10:12.

Organ je navedel, da elektronsko sporočilo javnega uslužbenca z dne 29. 3. 2020 ob 12:03 vsebuje besedilo, ki ga je mogoče šteti za besedilo zasebne narave, saj izraža subjektivna stališča posameznika in subjektivno dojemanje situacije. Kadar oseba, četudi gre za javnega uslužbenca, navaja osebna stališča glede določene problematike, govori o svojem doživljanju dogodkov in subjektivnem dojemanju teh, gre za njene vrednostne sodbe, ki izhajajo izključno iz osebnega mnenja, ki ga je oblikoval avtor določenega stališča. Tovrstna mnenja in stališča tako v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov. Prav tako osebnega stališča ni mogoče subsumirati pod določilo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ne gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja ali za podatke o porabi javnih sredstev. Iz samega zapisa izhaja, da gre za izražanje osebnih stališč in osebno videnje in doživljanje dogodkov, zato njegovo razkritje ni  dopustno. V zvezi z ostalimi zgoraj naštetimi elektronskimi sporočili je organ ugotovil, da so to sporočila, ki jih je pošiljal ponudnik naročniku in sporočila zunanjih sodelujočih, glede katerih ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali so v delovnem razmerju kot javni uslužbenci, zato ni pravne podlage v smislu 6. člena uredbe. Gre torej za varovane osebne podatke, ki po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja in se v tem delu zahteva prosilca za dostop do informacij javnega značaja zavrne.

2.

  • Elektronsko sporočilo z dne 30. 3. 2020 ob 13:33,
  • Elektronsko sporočilo z dne 30. 3. 2020 ob 1:00 PM,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 20:57,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 20:16,
  • Elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 13:18,
  • Elektronsko sporočilo z dne 31. 3. 2020 ob 13:51,
  • Elektronsko sporočilo z dne 31. 3. 2020 ob 1:18 PM,
  • Elektronsko sporočilo z dne 31. 3. 2020 ob 10:36.

V nadaljevanju je organ ugotovil, da vsebina zgoraj navedenih elektronskih sporočil ni varovana kot izjema v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za vsebino neposredno povezano s postopkom javnega naročila za nakup zaščitne opreme za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni SARS - CoV - 2 (COVID -19) in tako nedvoumno gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.

 

Vendar v nadaljevanju organ ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 106. člena ZVOP-1, ki določa, da lahko upravljavci osebnih podatkov javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, do uveljavitve posebnega zakona, ki bo uredil ta vprašanja, saj zavod in drugi sodelujoči organi nimajo objavljenih internih elektronskih naslovov javnih uslužbencev in imajo za zunanje komuniciranje splošni elektronski naslov. Glede na navedeno ni pravne podlage v smislu 6. člena uredbe in gre v primeru elektronskih naslovov javnih uslužbencev za varovane osebne podatke, ki po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja in se v tem delu zahteva prosilca za dostop do informacij javnega značaja zavrne

 

Glede izjeme poslovne skrivnosti

Ponudba številka GP03210046-177 z dne 28. 3. 2020-oziroma z dne 29. 3. 2020 s priloženim Certificate of Compliance z dne 15. 3. 2020, Certificate of Comoliance z dne 20. 3. 2020 in priloženim Tehnical constructon file številka TPGD20031022120 ter Ponudba številka GP03210046-KCv2 Marec 2020 in CE Test Report številka ENC2003111GZ54E1 z dne 11. 3. 2020

Po pregledu ponudbe številka GP03210046-177 z dne 28. 3. 2020 oziroma z dne 29. 3.2020 in Ponudbe številka GP03210046-KCv2 Marec 2020 je organ ugotovi, da sta s strani ponudnika označeni kot poslovna skrivnost in da sta bili s strani ponudnika podani v okviru Javnega naročila številka 2020-106 za nakup zaščitne opreme za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni SARS - CoV - 2 (COVID - 19). Organ je nadalje citiral prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 35. člena ZJN-3 in 39. čl. ZGD-1, ki napotuje na zakon o poslovni skrivnosti in navedel, da je po pregledu ponudbe odločil, da je treba prekriti podatke, ki niso specifikacija ponujenega blaga in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter podatke, ki niso vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril, saj imajo prekriti podatki tržno vrednost in lahko predstavljajo konkurenčno prednost podjetja. Prav tako je imetnik poslovne skrivnosti razumno ukrepal in dokument ustrezno označil kot poslovno skrivnost. Organ je odločil, da se prosilcu v zvezi s ponudbo v skladu s 7. členom ZDIJZ omogoči delni dostop.

 

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 17. 8. 2020, iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da se pritožbi ugodi in 2. točko izreka izpodbijane odločbe odpravi ter da IP s svojo odločbo reši zadevo tako, da je organ dolžan prosilcu posredovati fotokopije ali elektronske/ kopije:

  • elektronskega sporočila z dne 29. 3. 2020 ob 12:11, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 12:03, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 13:31, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 1:27 PM, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 13:29, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 11:36 AM, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 11:34, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 10:04, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 9:41, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 9:17, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 10:30, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 9:41 AM, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 9:17, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020  ob  21:19, elektronskega  sporočila z dne  29.3.2020 ob 8:37  PM, elektronskega sporočila z dne 29. 3.2020 ob 20:35, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 18:02, elektronskega sporočila z  dne 29.3.2020 ob 17:57, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 17:55, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 17:27, elektronskega sporočila z dne 29. 3. 2020 ob 14:27, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 13:38, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 11:34, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 10:04, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 9:41, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020  ob 9:17, elektronskega sporočila z dne 31.3.2020 ob 10:12 AM, elektronskega sporočila z dne 31.3.2020 ob 8:23, elektronskega sporočila z dne 30.3.2020 ob 5:42 PM, elektronskega sporočila z dne 31.3.2020 ob 00:15, elektronskega sporočila z dne 31.3.2020 ob 10:12,

- ponudbe številka GP03210046-177 z dne 28.3.2020 oziroma z dne 29.3.2020 s priloženim Certificate of Compliance z dne 15.3.2020, Certificate of Compliance z dne 20.3.2020 in priloženim Tehnical constructon file številka TPGD20031022120 ter ponudbe številka GP03210046-KCv2 Marec 2020 in CE Test Report številka ENC20031HGZ54E1 z dne 11.3.2020, skupaj z imeni in priimki izdajateljev certifikatov ter imeni in priimki oseb, ki so testirale ustreznost blaga. Podrejeno pa je prosilec predlagal, da IP pritožbi ugodi, 2. točko izreka izpodbijane odločbe odpravi ter zadevo vrne organu v ponovno odločanje.

 

Prosilec je nadalje navedel, da je izrek izpodbijane odločbe v 2. točki presplošen, nejasen in se izpodbijane odločbe v tem delu ne da preizkusiti, saj ni razvidno, v katerem delu je bila zahteva zavrnjena. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer navedel, do katerih elektronskih sporočil je dostop zavrnil zaradi domnevne izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (šlo naj bi za varovane osebne podatke, s čimer se, kot pojasnjeno v nadaljevanju, prosilec ne strinja), vendar pa je zavezujoč le izrek odločbe, zato bi moralo biti že v izreku podrobneje opredeljeno dostop do katerih dokumentov je bil zavrnjen (prim. sodba Upravnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I U 725/2014). Obrazložitev je zgolj pojasnilo, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka. Iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe tako ni razvidno, o katerih dokumentih je organ odločil, niti v kakšen obsegu je zavrnil dostop. Organ je prosilčevo zahtevo v delu, ki se nanaša na korespondenco preko elektronske pošte, in glede katerih prosilec vztraja pri dostopu (kot navedeno zgoraj), zavrnil s pavšalnim podajanjem razlogov glede obstoja izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov) in neobstoja izjeme od izjem iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (podatki o porabi javnih sredstev, podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca). Organ v ugotovitvenem postopku, ki se nanaša na zavrnilni del, ni presojal obstoja izjeme za vsak dokument oziroma elektronsko sporočilo posebej, niti ni svoje odločitve za vsako sporočilo posebej utemeljeno obrazložil in pojasnil. Organ ni pojasnil, kakšen ugotovitveni in dokazni postopek je izvedel v zvezi s posameznim elektronskim sporočilom. Kljub ugotovitvi organa, da razpolaga z elektronskimi sporočili, povezanimi z zahtevo prosilca ter da so ta sporočila poslana iz uradnih elektronskih naslovov organa in javnih uslužbencev, organ ni obrazloženo pojasnil, zakaj naj bi šlo za zasebno komunikacijo javnih uslužbencev in ne za podatke o porabi javnih sredstev ali dokumente, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnih uslužbencev. Obrazložitev organa je tako v nasprotju sama s sabo. Dejstvo, da se dokument nahaja v elektronskem predalu posameznega uslužbenca, ne sme biti ovira za posredovanje informacij javnega značaja. Organ bi lahko izpolnil svoje dolžnosti po ZDIJZ, ne da bi posegel v zasebnost javnih uslužbencev, in sicer tako, da bi jim naročil, da zahtevane dokumente iz službene elektronske pošte posredujejo na elektronski naslov uradne osebe, pooblaščene za posredovanje informacij javnega značaja ali da ga natisnejo in izročijo navedeni uradni osebi. Po oceni prosilca zahtevana korespondenca preko elektronske pošte že pojmovno spada med dokumente, sestavljene v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca in zato izpolnjuje kriterije za obstoj informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Organ pa v izpodbijani odločbi tudi ni konkretno navedel, na čem temelji stališče, da naj ta dokumentacija ne bi bila sestavljena v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Tudi navedba, da naj bi bila v sporočilu izražena subjektivna stališča posameznika in subjektivno dojemanje situacije, ni utemeljen razlog za nerazkritje informacij oziroma elektronskega sporočila. Kakršnakoli stališča zaposlenih, ki so neposredno povezana z delovnim razmerjem ter opravljanjem dela (in ne na primer z osebnim življenjem izven delovnega mesta), so namreč informacije sestavljene v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca ter jih zato ni mogoče pavšalno opredeliti kot »osebna stališča«. Informacija javnega značaja se lahko nanaša na kakršno koli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Tudi, če navedeni dokumenti vsebujejo določene osebne podatke, kot to trdi organ v izpodbijani odločbi, to ni nujno razlog za zavrnitev dostopa do predmetnih dokumentov. Razkritje osebnega podatka je namreč v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t. i. varovanega osebnega podatka. Osebni podatki javnih uslužbencev se v dokumentih pojavljajo v zvezi z opravljanjem delovnih obveznosti, zato je pravna podlaga za razkritje podana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ ne glede na morebitne izjeme od prostega dostopa (npr. izjeme varstva osebnih podatkov) dovoli dostop do informacij, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ti podatki torej niso varovani osebni podatki in je njihovo razkritje dopustno. Upoštevajoč ugotovitev organa, da razpolaga s posameznimi elektronskimi sporočili javnih uslužbencev, ki so povezani z zahtevo prosilca ter ugotovitev, da je korespondenca potekala preko uradnega elektronskega naslova organa in elektronskih naslovov zaposlenih, gre po mnenju prosilca v konkretnem primeru nedvomno za podatke o porabi javnih sredstev oziroma za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije in delovnega razmerja javnih uslužbencev, tj. za komunikacijo oziroma dokumentacijo, ki je podvržena pravilom ZDIJZ. Posledično bi moral organ v tem delu ugoditi zahtevi prosilca in razkriti korespondenco, ki je potekala preko elektronske pošte (na katero se organ v izpodbijani odločbi sklicuje). Neutemeljen zaključek, da gre za zasebno komunikacijo, neposredno krši tudi temeljna načela javnega naročanja, vključno s transparentnostjo javnega naročanja. Pri odločitvi po ZDIJZ je vselej treba upoštevati, da je organ zavezan poslovati transparentno, jasno in pregledno. Tudi v zvezi z navedbami, da glede nekaterih sporoči zunanjih sodelujočih ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali so v delovnem razmerju kot javni uslužbenci, prosilec izpostavlja, da gre za pavšalne in neutemeljene navedbe. Organ tudi v tem delu ni pojasnil, kakšen ugotovitveni in dokazni postopek je izvedel v zvezi s posameznim elektronskim sporočilom (pri čemer tudi ni jasno točno, na katera elektronska sporočila se omenjena obrazložitev organa nanaša). V vsakem primeru je naloga pristojne osebe pri organu, da ugotovi, kateri zaprošeni podatki so informacija javnega značaja. Nedopustno je, da se organ sklicuje na nezmožnost izvedbe ugotovitvenega postopka, saj je to njegova dolžnost. Poleg tega pa je organ sam izpostavil, da (kot zavezanec za dostop do informacij javnega značaja) s temi elektronskimi sporočili razpolaga ter da so povezana z zahtevo prosilca. Tudi če so bila poslana s strani zunanjih sodelujočih, je očitno, da se nanašajo na zahtevo prosilca in v vsakem primeru predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev, saj se nanašajo na javno naročilo. Posledično gre tudi v tem delu za dokumentacijo, ki je javnega značaja in bi morala biti prosilcu v celoti razkrita. Končno prosilec izpostavlja, da organ tudi ni presojal možnosti delnega dostopa do dokumentov, s katerimi razpolaga (na primer s prekritimi podatki o subjektivnih stališčih posameznika, če se slednja ne bi neposredno nanašala na delo pri organu).

Organ je prosilčevo zahtevo v delu, ki se nanaša na ponudbo številka GP03210046-177 z dne 28.3.2020 oziroma z dne 29.3.2020 s priloženim Certificate of Compliance z dne 15.3.2020, Certificate of Compliance z dne 20.3.2020 in priloženim Tehnical constructon file številka TPGD20031022120 ter ponudba številka GP03210046-KCv2 Marec 2020 in CE Test Report številka ENC2003111GZ54E1 z dne 11.3.2020 deloma zavrnil s pavšalnim podajanjem razlogov glede obstoja izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov). Prosilec ocenjuje, da je odločitev organa napačna in neutemeljena. Imena in priimki izdajateljev certifikatov ter oseb, ki testirajo ustreznost blaga v certifikatih, ne sodijo med varovane osebne podatke. Izdajatelji certifikatov ter osebe, ki testirajo ustreznost blaga, opravljajo posebno službo, ki zagotavlja javno varstvo in zdravje. Ker so bistven del družbenega sistema, njihovega imena in priimka pri opravljanju njihovega poklica ni mogoče šteti za varovan osebni podatek. Te osebe v konkretnem postopku ne nastopajo kot fizične osebe, ampak kot poslovni subjekti v zvezi z opravljanjem svojega poklica. Pravica do opravljanja tega poklica pa je podeljena s strani pristojnih institucij, v posledici česar so imena in priimki izdajateljev certifikatov in oseb, ki testirajo ustreznost blaga, že javno dostopni. Nenazadnje je podpis certifikata oziroma potrdila o opravljenem testu tudi pisna privolitev posameznika, da se lahko njegov osebni podatek (ime in priimek) uporabi kot referenca za izkaz nekega dejstva. Posledično razkritje takega podatka ne bi pomenilo kršitve varstva osebnih podatkov in ne obstoji izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V vsakem primeru pa je v konkretnem primeru javni interes glede razkritja zahtevanih podatkov močnejši od interesa izdajateljev certifikatov in oseb, ki so testirali ustreznost blaga. V postopku javnega naročila je namreč preveritev ustreznosti ponujenega blaga izjemnega pomena. Vsakršen dvom v pravilnost odločitve zaradi (ne)ustreznosti certifikatov ali testov ustreznosti blaga je nedopusten, saj bistveno vpliva na pravilnost odločitve naročnika o javnem naročilu. Posledično je zahteva prosilca v konkretnem primeru utemeljena tudi na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, organ pa bi moral tudi v tem delu ugoditi zahtevi prosilca in razkriti ponudbe z vsemi certifikati in poročili testov.

 

Organ je z dopisom z dne 21. 8. 2020, številka: 1090-1/LI, poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Organ je opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba pravočasna, vložena po upravičeni osebi in dovoljena.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Primarno IP ugotavlja, da je utemeljena pritožbena navedba, da se druga točka izreka izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj ni razvidno, glede katerih dokumentov je bil dostop zavrnjen. V postopku po ZDIJZ je organ dolžan o zahtevi odločiti z odločbo le takrat, ko dostop delno ali v celoti zavrne, zato mora iz izreka odločbe izrecno izhajati, o katerih dokumentih je organ odločil in do katerih dokumentov je dostop (delno)zavrnil, saj je le tako prosilcu omogočeno ustrezno pravno varstvo. Organ je s tem kršil 213. čl. ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank, posledično je organ zagrešil bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, kar bo IP odpravil sam, kot sledi.

 

IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi izpodbija odločbo organa zgolj glede zavrnitve dostopa do naslednjih dokumentov:

  • elektronskega sporočila z dne 29. 3. 2020 ob 12:11, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 12:03, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 13:31, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 1:27 PM, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 13:29, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 11:36 AM, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 11:34, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 10:04, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 9:41, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 9:17, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 10:30, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 9:41 AM, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 9:17, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020  ob  21:19, elektronskega  sporočila z dne  29.3.2020 ob 8:37  PM, elektronskega sporočila z dne 29. 3.2020 ob 20:35, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 18:02, elektronskega sporočila z  dne 29.3.2020 ob 17:57, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 17:55, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 17:27, elektronskega sporočila z dne 29. 3. 2020 ob 14:27, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 13:38, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 11:34, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 10:04, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020 ob 9:41, elektronskega sporočila z dne 29.3.2020  ob 9:17, elektronskega sporočila z dne 31.3.2020 ob 10:12 AM, elektronskega sporočila z dne 31.3.2020 ob 8:23, elektronskega sporočila z dne 30.3.2020 ob 5:42 PM, elektronskega sporočila z dne 31.3.2020 ob 00:15, elektronskega sporočila z dne 31.3.2020 ob 10:12,

- ponudbe številka GP03210046-177 z dne 28.3.2020 oziroma z dne 29.3.2020 s priloženim Certificate of Compliance z dne 15.3.2020, Certificate of Compliance z dne 20.3.2020 in priloženim Tehnical constructon file številka TPGD20031022120ter ponudbe številka GP03210046-KCv2 Marec 2020 in CE Test Report številka ENC20031HGZ54E1 z dne 11.3.2020, skupaj z imeni in priimki izdajateljev certifikatov ter imeni in priimki oseb, ki so testirale ustreznost blaga.

To pomeni, da so predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku zgolj zgoraj navedeni dokumenti.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v njegovo delovno področje, saj so predmet zahteve informacije v zvezi s postopkom javnega naročila, ki ga je izvedel organ. Sporno pa je vprašanje, ali je za zgoraj navedene informacije podana izjema varstva osebnih podatkov, zaradi česar je organ zavrnil dostop in kar je glavni oz. edini razlog pritožbe.

 

Glede dostopa do elektronskih sporočil:

Nobenega dvoma ni, da gre pri elektronski komunikaciji za osebne podatke, treba pa je ugotoviti, ali gre za varovane osebne podatke (deloma oz. v celoti). Iz prakse IP in tudi iz sodne prakse izhaja[1], da »elektronska komunikacija«, ne pomeni nujno avtomatičnega zaključka, da ne gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja oziroma da je ugotovitev, ali gre za poslovno ali zasebno komunikacijo eden izmed odločilnih argumentov, ko govorimo o tajnosti občil po 37. členu Ustave RS. V obravnavanem primeru je organ elektronska sporočila, ki so predmet presoje, prepoznal kot dokumente, ki so v zvezi z izvedbo postopka javnega naročila, ki je predmet zahteve prosilca, saj jih drugače ne bi povzel v izpodbijani odločbi, zaradi česar ni mogoče govoriti o zasebni komunikaciji javnih uslužbencev in vseh sodelujočih, oziroma je treba pritrditi navedbam prosilca, da gre za »poslovno« komunikacijo, povezano z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije in s porabo javnih sredstev. Temu organ načeloma niti ne oporeka, vendar pa je dostop kljub temu zavrnil, in sicer glede elektronskega sporočila z dne 29. 3. 2020 ob 12:03, da gre za vsebino, ki jo je mogoče šteti za besedilo zasebne narave, preostale pa zato, ker jih je pošiljal ponudnik naročniku in sporočila zunanjih sodelujočih, glede katerih ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali so v delovnem razmerju kot javni uslužbenci.

 

IP v tej zvezi poudarja, da sama ugotovitev, da gre za »poslovno« komunikacijo, torej elektronska sporočila, ki so del spisa v zvezi z izvedbo konkretnega javnega naročila, nujno še ne pomeni, da v teh elektronskih sporočilih ne more biti vsebina, ki jo je mogoče obravnavati kot zasebno komunikacijo, ki predstavlja varovane osebne podatke To zlasti velja takrat, ko avtor sporočila poda neka lastna stališča oziroma mnenja, če seveda ta nimajo neposrednih pravnih učinkov na pravice in obveznosti drugih oseb in niso del oblastnega akta ali uradne odločitve (npr. odločbe, pogodbe, ipd.). Zato po oceni IP niso pravilne pritožbene navedbe, da je vsakršno stališče javnega uslužbenca informacija javnega značaja, samo zato, ker se nahaja v elektronskem sporočilu v zvezi z izvedbo javnega naročila. IP poudarja, da proste dostopnosti do informacij v zvezi z izvedbo javnega naročila ni mogoče aplicirati na izjavljanje javnega uslužbenca, ki ima naravo podajanja lastnih stališč oziroma mnenj in predlogov, če, kot rečeno, ta nimajo učinka oz. posledic na samo izvedbo javnega naročila.

 

IP je vpogledal v elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 12:03 in ugotavlja, da je pravilen zaključek organa, da gre za vsebino, v kateri javni uslužbenec navaja osebna stališča glede določene problematike, govori o svojem doživljanju dogodkov in subjektivnem dojemanju teh, zaradi česar gre za varovane osebne podatke, saj izjavljanje javnega uslužbenca v navedenem sporočilu nima neposrednega učinka na izvedeno javno naročilo in zato niso podani razlogi za razkritje iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pritožba prosilca je v tem delu neutemeljena in jo je treba, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, zavrniti.  

 

Nadalje pa IP ne more slediti odločitvi organa, da do »preostalih« zgoraj navedenih elektronskih sporočil ni mogoče dovoliti dostopa, ker jih je pošiljal ponudnik naročniku in sporočila zunanjih sodelujočih, glede katerih ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali so v delovnem razmerju kot javni uslužbenci. IP ugotavlja, da je organ, pri vprašanju, ali obstaja zakonska podlaga za razkritje elektronskih sporočil, vezal svojo odločitev oz. zavrnitev zgolj na ugotovitev, da ni mogoče ugotoviti, ali gre za javne uslužbence, čeprav je bila to njegova dolžnost v okviru popolne ugotovitve dejanskega stanja. Prav tako pa je organ opustil presojo, ali je osebne podatke mogoče razkriti v povezavi s porabo javnih sredstev, na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar predstavlja zmotno uporabo materialnega prava. Zakonitost obdelave zahtevanih informacij je namreč treba preizkusiti z vidika celotne določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot specialna določba posega v osebne podatke (in tudi druge izjeme), ne samo v primeru podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca temveč tudi, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Takšni podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo.

 

Kot je ugotovil že organ, z vpogledom v navedena sporočila pa ugotavlja tudi IP, gre v obravnavanem primeru za elektronska sporočila, ki so jih pošiljali ponudnik in drugi sodelujoči v postopku sklenitve pogodbe o nabavi zaščitnih sredstev. Torej tudi, če so bila elektronska sporočila poslana s strani zunanjih sodelujočih (ponudnika in drugih oseb), so nedvomno povezana s porabo javnih sredstev, zato pravno podlago za razkritje vsebine sporočil in s tem osebnih podatkov, predstavlja prva alineja tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Za razkritje imen in priimkov ali zgolj enega izmed njiju, ki so navedeni v elektronskih sporočilih, tako ni pogoj, da mora biti ta oseba javni uslužbenec, kar si zmotno razlaga organ, ampak je ključno, da je oseba navedena v povezavi s postopkom javnega naročanja in sklenitvijo pogodbe, na podlagi katere so se oz. se porabljajo javna sredstva, kot je to podano v obravnavanem primeru, zaradi česar te osebe ne morejo pričakovati varovanja  svojih osebnih podatkov. Ko govorimo o transparentnosti postopka javnega naročanja, se ta ne nanaša samo na javne uslužbence ali javne funkcionarje, temveč na vse osebe, ki so bile kakorkoli vključene v postopek sklenitev pogodbe, saj je le na tak način zagotovljen ustrezen nadzor javnosti nad gospodarno porabo javnega denarja in preprečevanjem korupcije. Pri tem pa IP ni zaznal, da bi bila v sporočilih izjavljena kakšna osebna stališča ali menja avtorjev sporočil, ki niso v zvezi z izvedenim javnim naročilom, kot je bilo to ugotovljeno za zgoraj navedeno elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2020 ob 12:03. Tega pa ni zatrjeval niti organ. Posledično gre v tem delu za dokumentacijo, ki predstavlja informacijo javnega značaja. Ker pa je s porabo javnih sredstev povezana zgolj sama vsebina sporočil, ne pa tudi elektronski naslovi in telefonske številke, saj za samo sklenitev pogodbe o nabavi zaščitnih sredstev in s tem s porabo javnih sredstev, ni relevantno, iz katerega elektronskega naslova je sporočilo prispelo oz. je bilo poslano in komu je bilo dano v vednost, IP ugotavlja, da ne obstaja zakonska podlaga za njihovo razkritje oz. prost dostop, ampak gre v tem delu za varovane osebne podatke, zato se prosilcu, v skladu s 7. členom ZDIJZ, omogoči delni dostop, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

 

Glede dostopa do imen in priimkov izdajateljev certifikatov in oseb, ki so testirale ustreznost blaga.

Nadalje se prosilec v pritožbi ne strinja z odločitvijo organa, da med varovane osebne podatke sodijo imena in priimki izdajateljev certifikatov: Certificate of Compliance z dne 15.3.2020, Certificate of Compliance z dne 20.3.2020 in priloženim Tehnical constructon file številka TPGD2003102212 ter imeni in priimki oseb, ki so testirale ustreznost blaga v CE Test Report številka ENC20031HGZ54E1 z dne 11.3.2020.

 

IP poudarja, da certifikati in test blaga, ki jih je v obravnavanem primeru izbrani ponudnik priložil k ponudbam, na podlagi katerih so bile sklenjene pogodbe o nabavi zaščitnih sredstev, izkazujejo kakovostno raven izdelka, skladnost izdelka z normativnimi akti in standardi, ki jih je zahteval naročnik v postopku obravnavanega javnega naročila. Zakon o standardizaciji (ZSta-1) v 24. členu določa, da se skladnost proizvoda, procesa ali storitve s SIST lahko potrdi z izjavo o skladnosti, certifikatom o skladnosti ali znakom skladnosti. Izjavo o skladnosti s SIST poda izdajatelj na lastno odgovornost.

 

Kot pravilno navaja prosilec, podpisniki certifikatov ter osebe, ki testirajo ustreznost blaga, opravljajo posebno službo, ki zagotavlja javno varstvo in zdravje, zato njihovih imen in priimkov na dokumentih, ki to izkazujejo, ni mogoče šteti za varovane osebne podatke, kot je zmotno odločil organ. Izdajatelj certifikata oziroma testa namreč s svojim podpisom jamči za verodostojnost listine oziroma odgovornost, da proizvod, za katerega se izdaja certifikat oz. test, ustreza določenim tehničnim standardom in karakteristikam, zato po oceni IP tudi imena in priimki podpisnikov certifikatov in testa predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Šele na ta način je mogoče preveriti, ali je certifikat oz. test podpisala oz. izdala za to usposobljena oseba, ki je v tej vlogi tudi podpisana, kar daje certifikatu oz. testu značaj verodostojne listine in s čimer se ugotavlja izpolnjevanje pogojev javnega naročila, hkrati pa gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev. IP zato zaključuje, da izjema varstva osebnih podatkov v tem delu ni podana. Organ je dolžan prosilcu posredovati navedene dokumente na način, da mu omogoči dostop tudi do imen in priimkov, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

 

Ob tem pa IP opozarja, da je glede dostopa do zgoraj navedenih informacij, ki so predmet presoje, podan tudi velik interes javnosti, ali je država z javnimi sredstvi kupila zaščitno opremo, ki ima vse potrebne in veljavne certifikate o njeni ustreznosti. Javnost ima namreč preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, saj je na podlagi ocene organa, da ponujeno blago izpolnjuje vse zahtevane pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev.

 

Organ je nadalje v izpodbijani odločbi prosilcu zavrnil dostop, ker z določenimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zaradi izjeme tajnih podatkov in poslovne skrivnosti. Ker prosilec v pritožbi temu ne oporeka, se IP do obstoja navedenih izjem ni posebej opredeljeval.

 

Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je pritožbi prosilca treba delno ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, v zavrnilnem delu delno odpraviti. Organ je dolžan prosilcu posredovati zahtevane informacije na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe).

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

 


[1] Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1551/2011 z dne 18.1.2012