Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 23.02.2011
Naslov: Prosilec - Zavetišče Zonzani
Številka: 090-34/2011/4
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovna skrivnost, Osebni podatek
Status: Odobreno


POVZETEK
Prosilka je zahtevala vpogled v evidence s podatki o zapuščenih živalih, ki se vodijo v zavetišču. Pooblaščenec je pritožbi ugodil in organu naložil, da prosilki posreduje zahtevane dokumente in v njih prekrije varovane osebne podatke. Zahtevani dokumenti ne morejo biti označeni kot poslovna skrivnost, ker gre za dokazila o porabi javnih sredstev, vendar le v primeru, kadar gre za dokumente o opravljanju javne službe oskrbe živali. Ker so zahtevani dokumenti vsebovali varovane osebne podatke najditeljev zapuščenih živali, njihovih lastnikov in skrbnikov, je Pooblaščenec odredil, da organ te podatke prekrije.


ODLOČBA
Številka: 090-34/2011/4
Datum: 23. 02. 2011

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar  izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ............ (v nadaljevanju prosilka) z dne 4. 2. 2011 zoper odločbo organa Zavetišče Zonzani, Tatjana Lenko s.p., Jarmovec 5, 3222 Dramlje (v nadaljevanju organ) št. 001/2011 z dne 2. 2. 2011, naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilke z dne 4. 2. 2011 se ugodi in se izpodbijana odločba organa št. 001/2011 z dne 2. 2. 2011 odpravi.

Organ mora prosilki v roku 30 dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v evidence o živalih, ki jih je oskrbel v okviru izvajanja javne službe zavetišča, pri čemer mora prekriti:

1.1. na vseh dokumentih številko čipa živali;

1.2. na posameznih dokumentih naslednje podatke:

a)    Oddaja živali v zavetišče Zonzani:
-    osebne podatke najditelja živali, in sicer ime, priimek, naslov, pošta, občina, telefon, podpis;

b)    Evidenčni karton živali:
-    podpis osebe, ki je žival pregledala;

c)    Izjavo lastnika živali o lastništvu,
-    osebne podatke lastnika oz. skrbnika živali, in sicer ime, priimek, naslov, kraj, telefon, podpis;

d)    Ambulantni karton živali:
-    osebne podatke lastnika oz. skrbnika živali, in sicer ime, priimek, naslov, telefon, EMŠO, podpis;

e)    Izjavo o prevzemu živali:
-    osebne podatke skrbnika (prevzemnika) živali, in sicer ime, priimek, datum rojstva, EMŠO, naslov stalnega bivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina), telefon/GSM, naslov, kjer bo bivala žival (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka), podpis;

f)    Izjavo o vračilu nepoškodovane živali v naravno okolje:
-    osebne podatke najditelja živali, in sicer ime, priimek, naslov, kraj, telefon, podpis;

g)    Izpis iz Centralnega registra psov:
-    osebne podatke lastnika oz. skrbnika živali, in sicer EMŠO, ime, priimek, ulica, kraj, pošta, občina, elektronska pošta, telefon1, telefon2, datum rojstva;
-    osebne podatke veterinarja, ki je opravil vpis: ime in priimek;

h)    Prijava najdene zapuščene živali na področju Občine Šentjur:
-    osebne podatke najditelja živali, in sicer ime, priimek, naslov, telefon, e-pošta;

i)    Obrazec Občine Šmarje pri Jelšah o najdbi živali:
-    osebne podatke najditelja živali v glavi dokumenta in v izjavi najditelja o zapuščeni živali, in sicer ime, priimek, datum in kraj rojstva, naslov bivališča, telefon, podpis;

j)    Obrazec Občine Slovenska Bistrica o najdbi živali:
-    osebne podatke najditelja živali v glavi dokumenta in v izjavi najditelja o zapuščeni živali, in sicer ime, priimek, naslov bivališča, telefon, podpis;

k)    Obvestilo o živali Občine Slovenska Bistrica:
-    osebne podatke najditelja živali, ki jih občina navede v obvestilu (ime, priimek, naslov, telefon);

l)    Obvestilo o seznamu najditeljev zapuščenih živali Občine Celje:
-    osebne podatke najditeljev živali, in sicer ime, priimek, naslov, telefon.


V preostalem delu se zahteva prosilke zavrne.


2.    V  postopku reševanja pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je na organ dne 20. 01. 2011 vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala, da želi vpogled v evidence s podatki o zapuščeni živalih, ki se vodijo v zavetišču za leti 2010 in 2011, in sicer:
1.    Knjigo sprejema,
2.    Kartoteke živali,
3.    Evidenčne liste živali.

Organ je 2. 2. 2011 izdal odločbo št. 001/2011, v kateri je zahtevo prosilke v celoti zavrnil.

Prosilka se je na odločbo organa dne 04. 02. 2011 pritožila, organ pa po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 17. 2. 2011 odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Dne 22. 02. 2011 je Pooblaščenec pri organu opravil ogled in camera, na podlagi katerega je bil napravljen zapisnik in pridobljena relevantna dokumentacija.

Pritožba je utemeljena.

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odst. 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) izvajalci javnih služb. Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.

Pooblaščenec je zato najprej ugotavljal, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja.

1.    Ali gre za informacijo javnega značaja in ali informacija obstaja

Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da v obravnavanem primeru ni sporno, da organ kot izvajalec javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Pooblaščenec pojasnjuje, da drugi odstavek 27. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 43/2007 uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZZZiv) določa, da je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Iz navedene določbe izhaja, da je zagotovitev zavetišča obvezna lokalna javna služba, kar pomeni, da je vsaka občina dolžna zagotoviti izvajanje te javne službe. Iz drugega odstavka 31. člena ZZZiv izhaja, da lahko občina glede zagotavljanja zavetišča sklene pogodbo z zavetiščem, vendar pa ZZZiv pri tem ne določa vrste pogodbe. Iz navedenega izhaja, da zavetišče, na katerega občina s pogodbo prenese izvajanje dela ali vseh nalog javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali, postane izvajalec javne službe, torej izvajalec javnopravnih nalog. Pogodba o prenosu navedene javne službe je torej ključni dokument, na podlagi katerega se vzpostavi prenos izvajanja javne službe in ki določa storitve, ki jih organ opravlja v okviru te javne službe. Upoštevajoč navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v konkretnem primeru zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v delu, ki se nanaša na izvajanje storitev, ki jih organ izvaja kot izvajalec javne službe. Vse informacije, ki izvirajo iz tega dela delovnega področja organa in s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki, nedvomno predstavljajo informacije javnega značaja.

V obravnavanem pritožbenem postopku prosilka zahteva dokumentacijo, ki se nanaša na oskrbo živali, za katere ima organ sklenjene pogodbe o oskrbi s pristojnimi občinami – evidence s podatki o zapuščenih živalih, ki se vodijo v zavetišču, torej gre nedvomno za nalogo iz delovnega področja organa, opravljeno v okviru izvajanja javne službe.

Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera omogočil vpogled v zahtevano dokumentacijo. Pooblaščenec zato ugotavlja, da organ z zahtevano dokumentacijo nedvomno razpolaga v materializirani obliki. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da so glede dokumentov, ki jih je zahtevala prosilka, izpolnjeni vsi trije kriteriji za obstoj informacije javnega značaja.

2.    Presoja izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ

Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v ZDIJZ določeno izjemo od prostega dostopa, iz prvega odstavka 6. člena. V omenjenem odstavku ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Pooblaščenec je zato moral v nadaljevanju presoditi, ali gre pri dokumentih, ki jih je zahtevala prosilka, za prosto dostopne informacije ali pa je podana katera od izjem od prostega dostopa.

2.1.    Izjema poslovne skrivnosti

Organ se je v svoji odločbi pri zavrnitvi vpogleda skliceval na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po katerem je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.  Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije, do katerih je organ prosilki zavrnil dostop in so predmet presoje Pooblaščenca, predstavljajo zatrjevano izjemo.

Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

ZGD-1 tako loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti.

2.1.1. Subjektivni kriterij po ZGD-1

Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje.

Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati.  S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 40. čl. ZGD-1). Tem zahtevam pa je potrebno dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. 

Organ je Pooblaščencu predložil Sklep o določitvi poslovnih skrivnosti z dne 14. 6. 2010, iz katerega izhaja, da je kot poslovno skrivnost med drugim opredelil tudi evidence (kartoteke živali, evidenčne liste živali, sprejemne dokumente živali in ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na evidence gospodarske družbe).

Pooblaščenec ocenjuje, da obravnavani sklep s formalnega vidika ustreza pojmu sklepa o poslovni skrivnosti iz prvega odstavka 39. in prvega odstavka 40. člena ZGD-1. Sklep namreč identificira dokumente, na katere se nanaša (to so evidence (kartoteke živali, evidenčne liste živali, sprejemne dokumente živali in ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na evidence gospodarske družbe), nadalje določa način varovanja poslovne skrivnosti (tako, da se nepooblaščenim osebam prepoveduje vpogled ali drug način seznanitve z vsebino brez privolitve organa), določa pa tudi odgovornost za kršitev (to je kazenskopravna in civilnopravna odgovornost). Poleg tega je mogoče potrditi avtentičnost sklepa ter dejstvo, da je bil izdan pravočasno, tj. še preden je bila podana zahteva prosilke oziroma je bila izdana izpodbijana odločba organa. Izhodiščno pravilo je, da splošno in pavšalno opredeljevanje poslovne skrivnosti ni v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, ki zahteva takšno mero določnosti, da se odpravi vsak dvom v to, kateri podatek se šteje za poslovno skrivnost. Besedilo obravnavanega sklepa je konkretizirano do te mere, da varstvo vključuje  taksativno naštete podatke, med drugim tudi kartoteke živali, evidenčne liste živali, sprejemne dokumente živali in ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na evidence gospodarske družbe (evidence). Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je v obravnavanem primeru subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjen, s čimer je podana tudi izjema iz 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Vendar pa je v obravnavanem primeru treba upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, po kateri se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni – gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. ZDIJZ v tretjem odstavku 6. člena določa, da se ne glede na obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena (tudi v primeru varstva poslovne skrivnosti) dostop do informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.

Pri tem je treba upoštevati, da podatki, ki jih vsebuje zahtevana dokumentacija, predstavljajo dokazilo o izpolnjevanju obveznosti izvajanja javne službe zagotavljanja oskrbe zapuščenih živali s strani organa. Obveznost vodenja evidenc o zapuščenih živalih predpisuje zavetiščem veljavna zakonodaja. Kot izhaja iz določb 21. člena Pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (Ur. l. RS, št. 45/2000 in 78/2004, v nadaljevanju Pravilnik), mora imetnik zavetišča voditi ustrezne evidence o zapuščenih in pogrešanih živalih, sprejemu živali, vrnitvi živali njihovim skrbnikom oziroma oddaji živali novim skrbnikom, zdravljenju, poginih in usmrtitvah. Ob sprejemu v zavetišče se žival vpiše v ustrezno evidenco, ki mora vsebovati vsaj zaporedno številko vpisa v evidenco, opis in fotografijo živali, identifikacijsko številko o cepljenju proti steklini (če jo ima), navedbo, ali gre za najdeno, odvzeto ali oddano žival, uro, datum in kraj najdbe, osebno ime in naslov najditelja, uro in datum sprejema živali, osebno ime osebe, ki je žival sprejela. Evidenca mora biti izdelana oziroma zaščitena tako, da ni možno brisanje ali nepooblaščeno vpisovanje in spreminjanje podatkov. Vsaka žival mora imeti tudi kartoteko, ki mora poleg podatkov iz evidence vsebovati vsaj še naslednje podatke:
– če gre za oddano žival, podatke o skrbniku, njegovo soglasje, da lastninska pravica na živali preide na zavetišče, ter vso dokumentacijo o živali;
– če gre za odvzeto žival, mora biti priložena kopija odločbe, s katero je bila žival odvzeta;
– o zdravstvenem stanju živali ob sprejemu in o veterinarski oskrbi;
– o zdravljenju živali, morebitni sterilizaciji oziroma kastraciji, kroničnih boleznih ali poškodbah;
– o značaju oziroma obnašanju živali (odnos do ljudi in drugih živali, čistoča, prehrambene navade, lajanje, morebitna agresivnost, plašnost in drugo);
– o morebitnih poškodbah, ki jih je žival povzročila človeku ali drugi živali.
Podatke o vrnitvi živali skrbniku oziroma oddaji novemu skrbniku ali usmrtitvi se v evidenco vpiše po opravljenem postopku.

Na ogledu in camera dne 22. 2. 2011 je organ Pooblaščencu omogočil vpogled v evidence o živalih, ki jih je v skladu z zgoraj navedeno zakonodajo dolžan voditi. Pri tem organ ne vodi ločeno evidence za tiste živali, ki jih je oskrbel v okviru izvajanja javne službe zavetišča, in ločeno za tiste živali, ki jih je oskrbel v okviru izvajanja tržne dejavnosti (npr. evtanazija na željo lastnika). Poleg tega organ ne vodi ločene knjige sprejema, kartotek živali in evidenčne liste živali. Vse evidence o vseh oskrbovanih živalih vodi organ v fasciklih, kamor za vsako žival vlaga ustrezne izpolnjene obrazce. Ob sprejemu živali se izpolni obrazec Oddaja živali v zavetišče Zonzani, ki vsebuje osebne podatke najditelja živali in nekaj podatkov o živali. Vsebuje tudi izjavo o tem, ali je najdena žival last najditelja ali ne, evidenčno številko živali ter njeno fotografijo. Ob sprejemu v zavetišče prejme žival Evidenčni karton, iz katerega je razviden datum in ura sprejema, ali ima žival čip ali ne ter številka čipa, opis in fotografija živali ter evidenca dnevnih pregledov. Določene občine zahtevajo, da najditelj predhodno obvesti občino o najdbi živali – izpolni se poseben obrazec, ki ga potrdi predstavnik občine. Šele na podlagi tega obrazca se nato žival lahko ustrezno oskrbi. Ti obrazci so od občine do občine različni, vsi pa vsebujejo osebne podatke najditelja, podpis predstavnika občine in podatke o živali. Določene občine celo pošljejo organu seznam najditeljev, na podlagi katerega organ opravi ustrezno oskrbo živali. Kadar je žival ob sprejemu označena s čipom, se evidenci o živali priloži tudi izpis iz Centralnega registra psov (CRPsi). Obrazca Oddaja živali v zavetišče Zonzani in Evidenčni karton sta sestava vsakega postopka prejema živali v zavetišče. Ostali dokumenti pa so odvisni od zaključka primera. V kolikor se javi lastnik živali, jo zavetišče preda lastniku, ta pa mora ob prevzemu živali izpolniti izjavo o lastništvu in jo podpisati. V kolikor je žival pregledana pri veterinarju, se priloži še t.i. ambulantni karton. Če se žival preda novemu lastniku, se izpolni Izjava o prevzemu živali, ki vsebuje predvsem osebne podatke posvojitelja živali. Če se prostoživeča mačka vrne nazaj v okolje, izpolni najditelj izjavo o tem, da mačka ni njegova in je bila po sterilizaciji oz. kastraciji vrnjena v okolje. Vsi dokumenti za posamezno žival v primeru, da je žival označena s čipom, vsebujejo tudi podatek o številki čipa. 

Živali so v evidenčne fascikle razporejene po številkah sprejema. To je tudi edini način iskanja živali iz evidenc. Pri tem se v isti fascikel vlagajo tudi tiste evidence živali, ki jih organ obravnava popolnoma zasebno – ko npr. posameznik pripelje svojo žival v evtanaziranje in se to ne opravlja na račun občin. Gre torej za tržno aktivnost organa.

Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da evidenčni fascikli z navedenimi obrazci organa v konkretnem primeru predstavljajo zahtevano dokumentacijo. Evidence, ki jih vodi organ v evidenčnih fasciklih, so, kot že navedeno, vnaprej predpisane v Pravilniku in jih je organ dolžan voditi. Gre za dokazilo o tem, da je bila dejansko opravljena oskrba zapuščenih živali, kot jo je organ dolžan nuditi v skladu z ZZZiv in Pravilnikom. Seveda pa se to nanaša le na tiste evidence v evidenčnih fasciklih, ki se nanašajo na živali, oskrbljene v okviru izvajanja javne službe zavetišča, ne pa tudi na tiste evidence, ki se nanašajo na oskrbo v okviru tržne dejavnosti organa. Zahteva prosilke se prav tako nanaša zgolj na evidence o zapuščenih živalih, torej živalih, oskrbljenih v okviru javne službe zavetišča. Posledično je Pooblaščenec odločal le o dokumentih, ki sodijo v ta okvir.

Kot že navedeno ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. Pri tem se kot tak zakon (ki določa javnost določenih podatkov) v konkretnem primeru upošteva ZDIJZ, ki v tretjem odstavku 6. člena določa, da se ne glede na obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti dostop do informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. V zvezi s tem se je treba zavedati, da je sklepanje pogodbe z organom lokalne skupnosti specifično predvsem v tem, da gre za porabo javnih sredstev (občina zagotovi sredstva za izvedbo javne službe oskrbe zapuščenih živali iz občinskega proračuna), zato je nadzor javnosti na tem področju izrednega pomena. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno nadzorna funkcija, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev. Nadzor širše javnosti je namreč potreben vedno in vselej, ko gre za porabo javnih sredstev. Temu je namenjen tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da je zato, da se javnost dejansko seznani s podatkom o porabi javnih sredstev, bistvenega pomena, da se seznani s podatki o tem, koliko živali je organ oskrbel v okviru opravljanja javne službe in na kakšen način je te živali oskrbel ter kakšni stroški so nastali v zvezi s tem. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje upravičene in smotrne porabe javnih sredstev. Slednje je mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do podatkov o tem, kaj točno je organ opravil v okviru porabe javnih sredstev. Šele celovita seznanjenost javnosti zagotavlja učinkovit nadzor v zvezi s smotrno porabo javnih sredstev. Ker gre v obravnavanem primeru za poslovno razmerje z organom lokalne skupnosti, se mora, glede na navedeno, vsak, ki vstopa v tako razmerje, še dodatno zavedati, da je njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena ravno zaradi zahteve po transparentni porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev.

Glede na vse navedeno je Pooblaščenec zaključil, da dostopa do zahtevanih podatkov ni mogoče zavrniti iz razloga varstva poslovne skrivnosti, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev. V nadaljevanju pa je Pooblaščenec presojaj še obstoj morebitnih drugih izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.


2.2 Izjema varstva osebnih podatkov

ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ torej glede izjeme varstva osebnih podatkov napoti na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 – UPB1;  v nadaljevanju ZVOP-1).

V skladu s 6. členom ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Pooblaščenec je pri pregledu obrazcev, ki jih organ vlaga v evidence o živalih, oskrbljenih v okviru opravljanja javne službe zavetišča, ugotovil, da te vsebujejo naslednje obrazce:
a)    Oddaja živali v zavetišče Zonzani,
b)    Evidenčni karton živali,
c)    Izjavo lastnika živali o lastništvu,
d)    Ambulantni karton živali,
e)    Izjavo o prevzemu živali,
f)    Izjavo o vračilu nepoškodovane živali v naravno okolje,
g)    Izpis iz CRPsi,
h)    Prijava najdene zapuščene živali na področju Občine Šentjur,
i)    Obrazec Občine Šmarje pri Jelšah o najdbi živali,
j)    Obrazec Občine Slovenska Bistrica o najdbi živali,
k)    Obvestilo o živali Občine Slovenska Bistrica,
l)    Obvestilo o seznamu najditeljev zapuščenih živali Občine Celje.

Pooblaščenec je ugotavljal za vsak obrazec posebej, ali in katere varovane osebne podatke vsebuje. Po pregledu navedenih dokumentov je ugotovil, da ti vsebujejo osebne podatke najditeljev ter lastnikov oz. skrbnikov živali, medtem kot evidenčni karton živali vsebuje tudi podpis osebe, ki je žival pregledala, izpis iz CRPsi pa tudi osebne podatke (ime in priimek) veterinarja, ki je opravil vpis. Ob upoštevanju zgoraj citirane določbe ZVOP-1, Pooblaščenec pojasnjuje, da gre za zadostno količino podatkov, da je posameznik (najditelj, lastnik oz. skrbnik, zaposleni pri organu, veterinar) iz njih določljiv, zaradi česar gre po ugotovitvah Pooblaščenca za varovane osebne podatke.

Poleg tega nekateri od dokumentov vsebujejo tudi podatek o številki čipa posamezne živali. Z uporabo centralnega registra psov (CRPsi) je mogoče preko številke čipa živali ugotoviti lastnika oz. posvojitelja te živali. Izpisek iz CRPsi vsebuje tako naslednje podatke o lastniku oz. posvojitelju živali: EMŠO, ime, priimek, naslov prebivališča (ulica, kraj, pošta, občina), datum rojstva, datum prijave lastništva ter vrsta prijave. Kot izhaja iz določbe 6. člena ZZZiv pristojne veterinarske organizacije ob prijavi psa v centralni register psov vnesejo podatke o psu in osebno ime, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ter enotno matično številko občana (EMŠO), lastnika psa oziroma za službene pse podatke o državnem organu, za namen ugotavljanja lastništva živali v primeru zapuščene živali ali ugriza psa. Ti osebni podatki se obdelujejo za vodenje in vzdrževanje CRPsi ter za odločanje po ZZZiv in po zakonu, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Pooblaščenec ugotavlja, da v navedenem primeru podatek o številki čipa živali predstavlja osebni podatek lastnika oz. posvojitelja psa, saj je lastnik oz. posvojitelj iz nje določljiv. Kot že navedeno je namreč glede na določbe ZVOP-1 posameznik iz podatka določljiv, če se ga lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njegovo fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Centralni register psov je namenjen različnim skupinam uporabnikov: primarnim veterinarskim organizacijam s koncesijo, območnim uradom veterinarske inšpekcije in izpostavam, zavetiščem in Veterinarski upravi RS (VURS). Posamezen uporabnik ima vpogled v podatke o psih s svojega koncesijskega območja, prav tako območni uradi za področje, ki ga pokrivajo, medtem, ko imajo na VURS pregled nad stanjem za celo državo. Glede na navedeno je torej dostop do CRPsi omogočen širokemu krogu uporabnikov, zaradi česar je po oceni Pooblaščenca podatek o lastništvu živali z uporabo podatka o številki čipa živali enostaven, ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora in  ne zahteva veliko časa. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da tudi podatek o številki čipa živali predstavlja osebni podatek lastnika te živali.

Navedeni podatki (podatki o imenu, priimku in naslovu najditelja, lastnika oz. skrbnika živali, zaposlenega pri organu, veterinarja, ki je opravil vpis v CRPsi, ter podatki o številki čipa živali) tako nedvomno predstavljajo osebne podatke v smislu 6. člena ZVOP-1. Ker razkritje osebnega podatka, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V konkretnem primeru ni podana niti zakonska podlaga niti privolitev lastnikov psov za posredovanje njihovih osebnih podatkov prosilcu. Gre torej za varovane osebne podatke, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja, zato jih organ ne sme razkriti.

3.    Delni dostop

Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem teh osebnih podatkov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) bi delno razkritje ogrozilo zaupnost varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).

Organ je ob ogledu in camera dne 22. 2. 2011 Pooblaščencu navedel, da meni, da delni dostop v konkretnem primeru ni mogoč. Skoraj vsak od zahtevanih dokumentov namreč vsebuje osebne podatke, ki jih je po mnenju organa težko prekriti. Pri tem ima vsaka žival približno 3 dokumente, vsak fascikel pa vsebuje evidenco za približno 100 živali. V letu 2010 je bilo takih fasciklov 10. Posledično gre za vpogled v več kot 3000 dokumentov, pri čemer je treba pri vsakem od dokumentov prekriti varovane osebne podatke.

Pooblaščenec ob upoštevanju vsega navedenega ugotavlja, da ne gre za primer, ko je delni dostop do informacije nemogoč. V skladu z že navedenim 21. členom Uredbe bi bilo to v primeru, če podatkov npr. ne bi bilo mogoče prekriti na način, da bi osebni podatki postali nedostopni. Pooblaščenec je ob vpogledu v dokumente ugotovil, da so vsi obrazci oblikovani tako, da se osebni podatki o najditelju oz. lastniku nahajajo na enem delu dokumenta in je torej njihovo prekrivanje fizično mogoče. Enako velja za številko čipa, ki se nahaja na vsakem dokumentu, kadar je žival označena s čipom. Posledično Pooblaščenec ugotavlja, da je delni dostop do zahtevanih dokumentov v konkretnem primeru mogoč, zato je v skladu s pravili o delnem dostopu organu odredil, da v zahtevanih dokumentih prekrije varovane osebne podatke, kot to izhaja iz izreka te odločbe.

4. Zaključek

Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilke ugoditi. Pooblaščenec je na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilki dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v izreku te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku 30 (trideset) dni od prejema te odločbe. V preostalem delu (v katerem zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke) pa se zahteva prosilke zavrne.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:
Maja Lubarda                                                        
svetovalka Informacijskega pooblaščenca                 
                                                

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka