Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 26.10.2017
Naslov: prosilec - Zav. Triglav
Številka: 0902-5/2017
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

 

Prosilec je od zavezanca zahteval posredovanje letnega poročila o delovanju arbitraže pri Zavarovalnici Triglav v zvezi z arbitražnimi postopki v domačih potrošniških sporih za leto 2016. Ker mu ga ta ni želel posredovati, se je s pritožbo obrnil na IP. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da pri zahtevanih informacijah ne gre za informacije iz 4. a člena ZDIJZ, ki so jih dolžni posredovati poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom. Ker je določba 4.a člena ZDIJZ jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno, je IP ugotovil da prosilec ni zahteval informacij, ki pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom spadajo v definicijo informacije javnega značaja in posledično zapadejo pod domet ZDIJZ. Posledično je IP pritožbo prosilca zavrnil.
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 0902-5/2017/2
Datum: 26. 10. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………..(v nadaljevanju prosilec) z dne 10. 10. 2017, zoper pisni odgovor Zavarovalnice Triglav, d.d., Miklošičeva cesta 18, Pravna pisarna, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju zavezanec), brez opravilne številke, z dne 3. 10. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 


1.        Pritožba prosilca se zavrne.

 

2.        V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

O b r a z l o ž i t e v :

 


Prosilec je dne  21. 9. 2017 na zavezanca naslovil zahtevo za posredovanje letnega poročila o delovanju arbitraže pri Zavarovalnici Triglav v zvezi z arbitražnimi postopki v domačih potrošniških sporih za leto 2016.

 

Po prejemu zahteve je zavezanec dne 3. 10. 2017 prosilcu posredoval odgovor, brez opravilne številke, s katerim je njegovo zahtevo zavrnil. Pojasnjuje, da pri zahtevanih informacijah ne gre za listine oz. za nobeno od pogodb, za katero je predvideno razkritje po 4. a členu ZDIJZ. Pri tem se je skliceval tudi na odločbo IP, št. 0902-14/2014/3.

 

Zoper zavrnilni odgovor zavezanca je prosilec dne 10. 10. 2017 pri IP vložil pritožbo. Navaja, da je pri SZZ organiziranih več institutov na področju varstva potrošnikov, in sicer mediacijski center, h kateremu je pristopila tudi Zavarovalnica Triglav ter stalna Arbitraža pri Zavarovalnici Triglav. V primerjavi z mediacijo je arbitražni postopek bistveno bolj podoben sodnemu postopku. Slovensko zavarovalno združenje je pripravilo poročilo o delovanju mediacijskega centra v zvezi s postopki mediacije v domačih in čezmejnih potrošniških sporih, medtem ko poročilo o delovanju stalne Arbitraže ni dosegljivo potrošnikom. Po mnenju prosilca v tem primeru zavarovalnica Triglav nastopa s pozicije moči in enostavno zavrača kakršnokoli informacijo o delovanju Arbitražnega centra. Prosilec meni, da bi moral zahtevan dokument – letno delovno poročilo stalne Arbitraže, predstavljati prosto dostopno informacijo javnega značaja, s katero bi morali biti seznanjeni vsi potrošniki, ki se nato odločajo, ali bodo raje stopili v stik z Mediacijskim centrom ali stalno Arbitražo. Prosilec ne vidi nikakršnega zadržka, po neobjavi zahtevanega dokumenta zaradi določb ZDIJZ.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da ni sporno, da je zavezanec, v določenem delu svoje dejavnosti, dolžan postopati po ZDIJZ. V obravnavani zadevi je sporno, ali je zavezanec dolžan kot informacijo javnega značaja posredovati dokument, ki ga je zahteval prosilec.

 

ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. odst. člena ZDIJZ), in tudi postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava (1. odst. 1.a člena ZDIJZ). Pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja plačilni promet (v nadaljnjem besedilu: AJPES), je v skladu s 1. odst. 3.b člena ZDIJZ in 23. člena ZDIJZ-C, dne 17. 10. 2014 vzpostavila, in od takrat naprej vodi, javni register zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja (v nadaljnjem besedilu: register zavezancev. 

 

IP je vpogledal v Register zavezancev za informacije javnega značaja (https://www.ajpes.si/RZIJZ/) in ugotovil, da je zavezanec vpisan v register, in sicer na podlagi druge alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ, kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava. Posledično zavezanec sodi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in s tem med zavezance« po 1.a členu ZDIJZ. Ob tem IP še dodaja, da se v skladu s petim odstavkom 3. b člena ZDIJZ domneva, da je pravna oseba, ki je vpisana v register zavezancev, zavezanec po tem zakonu. To domnevo sicer lahko izpodbija, vendar le pod pogojem, da izkaže, da ne izpolnjuje pogojev za zavezanca po tem zakonu. 

 

Ker v obravnavani zadevi zavezanec statusu zavezanca ne nasprotuje, je sporno le, ali so informacije, ki jih je zahteval prosilec, informacije javnega značaja. Zavezanec se v zavrnilnem  odgovoru z dne 3. 10. 2017 namreč sklicuje, da pri informacijah, ki jih je zahteval prosilec, ne gre za informacije javnega značaja v smislu 4. a členu ZDIJZ. Ob tem IP pojasnjuje, da je za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom, kamor spada tudi zavezanec v konkretnem primeru, definicija javnega značaja določena ožje, kot to velja za zavezance iz 1. člena – organe javnega sektorja, ki so podvrženi določilom ZDIJZ v celoti. Pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so informacije javnega značaja torej le tiste informacije, ki jih ZDIJZ taksativno navaja v 4.a členu:
1) informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na (prva alineja prvega odstavka 4.a člena)
- pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali
- izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe ali druge pravne posle, s katerimi se dosega učinek, enak učinkom pravnih poslov iz prejšnjih alinej;
2) informacija o vrsti zastopnika oz. članstvu v poslovnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora,
- informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitet člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in
- informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje (druga alineja prvega odstavka 4.a člena).

 

Prosilec je zahteval posredovanje letnega poročila o delovanju arbitraže pri Zavarovalnici Triglav v zvezi z arbitražnimi postopki v domačih potrošniških sporih za leto 2016.


 
IP je sledil pojasnilu zavezanca, da pri zahtevanem dokumentu ne gre za informacijo, ki bi sodila med informacije javnega značaja po 4. a členu ZDIJZ. Ob tem IP ni mogel slediti pritožbenim navedbam prosilca, da gre za informacijo, s katero se morajo seznaniti potrošniki, da bi lažje uveljavljali svoje pravice. Materialnopravna zakonodaja namreč podlage za takšno razlago ne daje. Pred vsebinsko presojo zahtevane informacije se mora IP namreč opredeliti do načelnega vprašanja, ali zakon, v konkretnem primeru ZDIJZ, daje materialno podlago, da prosilec od zavezanca sploh lahko zahteva tovrstne informacije. V konkretnem primeru pa je treba zaključiti, da temu ni tako. Ker je nabor vseh informacij, ki jih prosilci po ZDIJZ lahko potencialno zahtevajo od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, zamejen z določbo 4. a člena, tudi ekstenzivna razlaga v tej smeri ni možna. Ker letno poročilo o delovanju arbitraže v zvezi s postopki v domačih potrošniških sporih ni informacija, ki bi jo lahko uvrstili med taksativne tipe informacij po 4.a členu ZDIJZ, IP ugotavlja, da prosilec ni zahteval informacij, ki pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom spadajo v definicijo informacije javnega značaja in posledično zapadejo pod domet ZDIJZ. Informacije, ki jo je zahteval prosilec, v skladu s 4.a čl. ZDIJZ torej pri zavezancu ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja.

 

V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev zavezanca pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena. Zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah
namestnica pooblaščenke

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka