Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 11.09.2020
Naslov: prosilec - Vrtec Urša
Številka: 090-151/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtev za posredovanje podatkov oz. seznama sprejetih otrok (v šifrah) v enote Češmin, Palček in Bistra za šolsko leto 2020/2021. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevnim seznamom ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ resnično ne razpolaga s seznamom v obliki, kot ga zahteva prosilec, zato je pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-151/2020/4

Datum: 11. 9. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi (v nad. prosilec), z dne 24. 7. 2020, zoper odločbo Vrtca Urša, Murnova ulica 14, 1230 Domžale (v nad. organ), št. 6020-442/2020 z dne 17. 7. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 24. 7. 2020 zoper odločbo Vrtca Urša, št. 6020-442/2020 z dne 17. 7. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilec je dne 24. 5. 2020 na organ vložil zahtevo za posredovanje podatkov o:

- sprejetih otrocih (v šifrah) ter njihovih točkah iz prednostnega seznama za enote Češmin, Palček in Bistra;

- številu razpisanih prostih mest in

- številu še obstoječih prostih mest v enotah Češmin, Palček in Bistra.

Vsi zahtevani podatki se nanašajo na vpis in sprejem otrok v vrtec za leto 2020/2021. Dodatno prosilec navaja, da zahtevane podatke nujno potrebuje zaradi vložitve tožbe na Upravno sodišče RS.

 

Organ je dne 28. 5. 2020, z dopisom št. 900-313/2020, prosilca obvestil, da je v skladu z Zakonom o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05 – UPB, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17, v nad. ZVrt) na spletni strani organa objavljen šifriran prednostni seznam ter seznam sprejetih/čakalnih otrok za šolsko leto 2020/2021. Ostalih podatkov organ, zaradi varstva osebnih podatkov, prosilcu ne more posredovati.

 

Na dopis organa je prosilec odgovoril dne 2. 7. 2020, v dopisu pa je organ ponovno zaprosil za posredovanje podatkov o otrocih (v šifrah), ki so bili sprejeti v enote Češmin, Palček in Bistra. Po navedbah prosilca gre za podatke z isto vsebino, kot izhaja iz prednostnega seznama, prav tako pa tudi ZVrt organu nalaga oblikovanje takšnega seznama.

 

Na dopis prosilca je organ odgovoril dne 7. 7. 2020 z dopisom št. 6020-418/2020, v katerem je navedel, da ZVrt ne določa, da bi moral organ pripraviti seznam po enotah. V posledici navedenega seznam po enotah, tudi pod šiframi otrok, javno ni dosegljiv.

 

Organ je o zahtevi prosilca nato odločil z odločbo št. 6020-442/2020 z dne 17. 7. 2020, s katero je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom/seznamom ne razpolaga. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da prosilec ne more zahtevati več podatkov, kot jih kot obveznost vodenja podatkov organa predpisujejo določbe ZVrt. Kot je organ že večkrat pojasnil, ZVrt ne predvideva vodenja podatkov po enotah, temveč le vodenje podatkov za celotni organ (skupaj za vse enote). Ker organ nima seznama po enotah, kot ga zahteva prosilec, le-tega prosilcu ne more posredovati.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 24. 7. 2020 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa saj se mu zdi nerazumljivo, da organ ne bi vedel, kateri otroci so bili sprejeti v posamezno enoto. Prosilec zahteva posredovanje podatkov oz. seznama, iz katerega izhaja, kateri otroci letnik 2019, skriti pod šiframi (iz Prednostnega vrstnega reda za šolsko leto 2020/2021), so bili sprejeti v enote Češmin, Palček in Bistra, ter s kakšnim številom točk. Dodatno prosilec navaja, da ima pravni interes za pridobitev zahtevanih podatkov oz. pojasnjuje, zakaj potrebuje zahtevane podatke.

 

Pritožbo prosilca je organ dne 30. 7. 2020, z dopisom št. 6020-460/2020, odstopil v obravnavo IP.

 

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

Na podlagi telefonskega pogovora z dne 24. 8. 2020, je organ IP dne 31. 8. 2020 posredoval dopis št. 6020-517/2020, v katerem je uvodoma navedel, da Vrtec Urša in Vrtec Domžale, v skladu z Odlokom, vodita skupen postopek vpisa otrok v vrtec v vseh fazah vpisa. Nadalje je organ pojasnil, da je, zaradi več vloženih vlog, kot je bilo razpisanih prostih mest, skupna komisija za sprejem otrok v vrtec, v skladu z 20.b členom ZVrt, določila prednostni vrstni red. Oba vrtca (Vrtec Urša in Vrtec Domžale) sta prednostni vrstni red, v obliki, kot ga zahteva 20. člen ZVrt, objavila na svoji spletni strani. Odločitev o tem, ali bo prednostni vrstni red oblikovan po enotah ali letnikih rojstva je v pristojnosti posamezne občine, pri čemer Odlok občine Domžale določa, da se ta oblikuje po letnikih rojstva (organ je pred leti s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport dobil odgovor, da se organ lahko sam odloči, ali bo prednostni vrstni red oblikovan po enotah ali letnikih rojstva). Podatki o otrocih na prednostnem seznamu, seznamu sprejetih otrok in čakalnem seznamu so, kot to določa ZVrt, objavljeni pod šifro. To so tudi seznami, iz katerih je razvidno, kateri otroci posameznega letnika rojstva so bili sprejeti v vrtec in kateri otroci so bili uvrščeni na čakalni seznam. Kot zgolj delovni pripomoček, za lažjo razporeditev otrok na predvidena prosta mesta in lažji pregled ob kasnejšem podpisovanju pogodb s starši, organ uporablja programsko razporeditev otrok, na podlagi katere se kasneje pripravijo tudi pozivi na podpis pogodbe. Ta razporeditev otrok oz. seznam vključuje naslednje podatke: ime in priimek otroka, spol otroka, datum rojstva otroka, naslov prebivališča, oznako programske razporeditve (1 - otrok je bil razporejen v prvoželeno enoto, 2 - otrok je bil razporejen v drugoželeno enoto, 3 - otrok je bil razporejen v tretježeleno enoto, P - programska razporeditev otroka) in število točk. Program ne omogoča izpisa takšne razporeditve s šiframi otrok, kot to zahteva prosilec. Tak seznam bi lahko organ dobil/ustvaril le na način, da bi ga izdelal ročno, tako, da bi uparjal podatke z drugimi dokumenti. Seznam programske razporeditev otrok, ki je predvsem delovni pripomoček za vodjo postopka vpisa v posameznem vrtcu in je osnova za pripravo pozivov na podpis pogodbe in evidentiranja podpisov pogodb s starši, se zaradi vlog za premestitev ob podpisu pogodb, umikov vlog in odpovedi pogodb, v času po pozivih na podpis pogodbe, ves čas spreminja. Organ ponovno poudarja, da prednostnega in čakalnega seznama nima oblikovanega po posameznih enotah vrtca, ampak le po letnikih rojstva. V praksi to pomeni, da staršem otroka, ki je prvi na čakalni listi, organ ponudi prvo prosto mesto, ki nastane v katerikoli enoti, starši pa se nato sami odločijo ali ponujeno mesto sprejmejo. Organ še dodaja, da se mu prednostni seznam po letnikih rojstva zdi bolj optimalen, saj bi se ob oblikovanju prednostnega in čakalnega seznama po posameznih enotah lahko zgodilo, da bi imele določene enote, po katerih je več povpraševanja, daljše čakalne sezname, medtem ko bi mesta v drugih enotah ostala nezasedena.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Glede navedb organa, da prosilec ne more zahtevati več podatkov, kot jih predpisujejo določbe ZVrt, pri čemer ZVrt ne predvideva vodenja podatkov po enotah, temveč le vodenje podatkov za celotni vrtec (skupaj za vse enote), IP pojasnjuje, da v postopku po ZDIJZ ta dejstva niso relevantna. V postopku po ZDIJZ je bistveno le, ali organ z določenim - zahtevanim dokumentom/podatkom razpolaga, ne glede na to, ali zakon organu nalaga npr. vodenje takšnega seznama ali ne, niti ni relevantno dejstvo, ali je zahtevani dokument npr. ustvaril organ sam, za lastne potrebe oz. ni relevantno dejstvo, na kakšen način je organ prišel do določenih podatkov oz. pridobil določene dokumente. Pomembno je le, da organ z zahtevanim dokumentom oz. zahtevanimi podatki dejansko razpolaga oz., da je organ informacijo/dokument pridobil/izdelal v okviru svojih zakonitih pristojnosti/dejavnosti.

 

IP nadalje poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015 in sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015.

Navedeno pomeni, da se je potrebno držati zahteve prosilca in presojati le, ali organ razpolaga s podatki oz. seznamom, kot ga je prosilec zahteval v zahtevi z dne 24. 5. 2020.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali organ razpolaga s podatki/seznamom, kot ga je prosilec zahteval v zahtevi z dne 24. 5. 2020, ter ponovno dne 2. 7. 2020, torej ali organ razpolaga s podatki/seznamom sprejetih otrok (v šifrah) v enote Češmin, Palček in Bistra za šolsko leto 2020/2021.

 

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga s podatki/seznamom otrok (v šifrah), ki so bili sprejeti v enote Češmin, Palček in Bistra (šolsko leto 2020/2021), vendar jih/ga prosilcu ne želi posredovati. V pritožbenem postopku je IP namreč ugotovil, da organ ne vodi seznama sprejetih otrok po posameznih enotah (za šolsko leto 2020/2021) na način, kot je predmet zahteve prosilca, torej po šifrah otrok. Kot je pojasnil organ v dopisu št. 6020-517/2020 z dne 31. 8. 2020 in kot izhaja iz seznama sprejetih otrok v posamezne enote vrtca, ki ga je organ IP posredoval kot prilogo prej omenjenega dopisa, organ razpolaga le s seznamom sprejetih otrok v posamezno enoto po imenih in priimkih otrok, ne pa tudi po šifrah sprejetih otrok. Prav tako programska oprema organu ne omogoča izpisa seznama, kot ga zahteva prosilec. Seznam, kot je predmet zahteve prosilca, torej po šifrah sprejetih otrok v dotične enote, bi organ lahko dobil/ustvaril le na način, da bi ga izdelal ročno, tako, da bi uparjal podatke z drugimi dokumenti. Glede na ugotovljeno bi torej moral organ, da bi pridobil podatke oz. seznam, kot je predmet zahteve prosilca, zbirati informacije, analizirati zadeve ter ustvariti novo zbirko, česar pa v okviru obveznosti po ZDIJZ ni dolžan storiti. Organ na podlagi določb ZDIJZ namreč ni dolžan ustvariti seznama, kot ga zahteva prosilec, samo zato, da bi zadostil njegovi zahtevi.

 

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom oz. seznamom, kot ga zahteva prosilec. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanimi dokumenti/podatki oz. zahtevanim seznamom dejansko razpolaga, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument/seznam ne obstaja, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanim dokumentom/seznamom razpolaga, vendar ga v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

 

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov oz. seznama, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.

 

V pritožbi z dne 24. 7. 2020 je prosilec zahteval posredovanje podatkov oz. seznama, iz katerega izhaja, kateri otroci letnik 2019, skriti pod šiframi (iz Prednostnega vrstnega reda za šolsko leto 2020/2021), so bili sprejeti v enote Češmin, Palček in Bistra, ter s kakšnim številom točk. IP ugotavlja, da gre za razširitev prvotne zahteve prosilca oz. za novo zahtevo po ZDIJZ, o kateri organ na prvi stopnji še ni odločal in tako ne more biti predmet tega pritožbenega postopka. V skladu s 133. členom ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074). Tisti dokumenti, ki jih je prosilec identificiral kot predmet njegove zahteve šele po izdaji odločbe na prvi stopnji, v pritožbi predstavljajo razširitev njegove zahteve.

 

IP opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval oz. organ teh dokumentov ni mogel identificirati kot predmet njegove zahteve, saj zahteva ni bila dovolj določna. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oz. vsebinsko spremeniti. Organ je dolžan razširjeno zahtevo prosilca iz pritožbe obravnavati kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

 

Ker prosilec v pritožbi pojasnjuje, zakaj potrebuje zahtevane dokumente oz. izkazuje pravni interes za dostop do zahtevanih dokumentov, IP še pojasnjuje, da se, v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ne zahteva. V postopku dostopa do informacij javnega značaja tako prosilčev interes in pravne koristi niso relevantni. ZDIJZ namreč določa možnost vsakogar, da zahteva informacije, ki predstavljajo informacije javnega značaja, obenem pa ne pozna nobene »privilegirane« kategorije prosilcev. V kolikor gre pri določeni informaciji za prosto dostopno informacijo javnega značaja, je ta dostopna vsem, ne glede na njihov izkazan pravni interes. IP je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Pravni interes posameznika tako v postopku po ZDIJZ ni relevanten in ne vpliva na odločitev organa.

 

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. 6020-442/2020 z dne 17. 7. 2020, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke