Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 13.02.2020
Naslov: prosilec - Vrhovno sodišče RS
Številka: 090-274/2019
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Kršitev postopka
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Predmet pritožbenega postopka je bilo vprašanje, ali organ z dokumenti razpolaga in ali v svojih evidencah po iskalnih kriterijih, kot jih je v svoji zahtevi navedla prosilka, lahko pridobi zahtevane podatke. IP je ugotavil, da se zaključek ugotovitev pritožbenega postopka ne razlikuje od ugotovitev organa kot izhajajo iz izpodbijane odločbe, in sicer da organ ne razpolaga z ustreznimi iskalnimi kriteriji, po katerih bi v elektronskem vpisniku oziroma s podatki, ki bi bili razvidni iz računovodskih evidenc oziroma podatkov, ki se sicer nahajajo pri organu, prišel do zahtevnih informacij. Ker so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena. IP je ugotovil, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-274/2019/6

Datum: 13. 2. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilka), z dne 4. 12. 2019, zoper odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Tavčarjeva ulica 9, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), z dne 4. 11. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 4. 12. 2019 zoper odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. Su 1860/2019 z dne 4. 11. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Iz vloge prosilke z dne 3. 10. 2019, v kateri je med drugim podala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, je prosilka zahtevala dostop do določenih dokumentov, pri čemer je organ zahtevo prosilke v delu odstopil Okrožnemu sodišču v Kranju. Pritožbo v zvezi s slednjo zadevo je IP obravnaval pod opr. št. 090-255/2019. V preostalem delu zahteve pa je organ odločil z določbo št. Su 1860/2019 z dne 4. 11. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Z izpodbijano odločbo je tako organ odločal o naslednjih delih zahteve prosilke: 1. Podatki o številu in opravilne številke zadev, v katerih so bile stranke postopkov na dan uveljavitve novele ZPP-D oproščene stroškov postopka po prej veljavnih določbah 169. do 173. člena ZPP, 2. Koliko od veljavnih sklepov o oprostitvi stroškov postopka, izdanih po ZPP je bilo po uveljavitvi novele ZPP – D razveljavljenih na podlagi določb Zakona o brezplačni pravni pomoči; 3. Ali so izplačila po sklepih o oprostitvi stroškov postopka, ki so bili izdani po ZPP, po uveljavitvi novele ZPP-D izvrševale Službe za brezplačno pravno pomoč po Zakonu o brezplačni pravni pomoči, če da, prosilka prosi, da se ji posredujejo dokazila; 4. Kakšna je bila ustaljena sodna praksa obravnavanja sklepov o oprostitvi stroškov, ki so bili izdani po ZPP, po uveljavitvi novele ZPP-D; 5. Število in opravilne številke zadev, v katerih je o prenehanju pravice do oprostitve stroškov postopka, ki je bila upravičencem priznana po določbah 169. do 173. člena ZPP, po uveljavitvi ZPP-D odločala Služba za brezplačno pravno pomoč po Zakonu o brezplačni pravni pomoči; 7. Koliko so znašali povprečni stroški izdelave izvedenskih mnenj v pravdnih zadevah pred slovenskimi sodišči zaradi ugotovitve nepremoženjske škode (podatki naj se nanašajo na časovno obdobje od leta 2013 dalje); 9. Število opravilnih zadev, v katerih so stranke po ZPP-D vložile skupaj z revizijo, podrejeno tudi predlog za dopustitev revizije, in podatek o tem, v koliko od teh zadev se je predlog za dopustitev revizije obravnaval ločeno in časovno pred samo revizijo in v koliko zadevah se je tudi posebej taksiral poleg sodne takse za revizijo.

 

Organ je dne 4. 11. 2019 izdal izpodbijano odločbo, s katero je zahtevi prosilke delno ugodil, tako da ji je glede 1. in 2. točke zahteve podal določene informacije. Iz prve alineje prve točke izpodbijane odločbe izhaja, da ji je posredoval naslednje podatke; in sicer da je bilo od 1. 7. 2001 do 30. 9. 2008 na vseh sodiščih 787 zadev, v katerih je bilo prošnji za brezplačno pravno pomoč ugodeno in so bile stranke oproščene plačila stroškov postopka ter iz druge alineje prve točke podatek, da je bilo v upravnem sporu z odločbo: odprava upravnega akta in vrnitev v nov postopek, v obdobju od 1. 10. 2008 do 30. 9. 2019, na vseh sodiščih razveljavljenih 207 zadev oziroma sklepov, ki so se nanašali na obliko: Bpp oprostitev plačila stroškov postopka. V preostalem delu glede 1., 3., 4., 5., 7. in 9. alineje je zahtevo zavrnil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ ugotovil, da razpolaga s podatki, ki jih je prosilka zahtevala v prvi alineji delno in v drugi alineji svoje zahteve. V okviru pristojnih služb organa je bil tako na podlagi poizvedb v elektronskem vpisniku, v katerem se evidentirajo zadeve brezplačne pravne pomoči Bpp (PUND), pridobljen podatek, ki po oceni sodišča le delno odgovori na prvo alinejo prosilkine zahteve (podatek o številu in opravilne številke zadev, v katerih so bile stranke postopkov na dan uveljavitve novele ZPP-D oproščene stroškov postopka po prej veljavnih določbah 169. do 173. člena ZPP). Iz elektronskega vpisnika namreč izhaja, da je bilo od 1. 7. 2001 do 30. 9. 2008, na vseh sodiščih 787 zadev, v katerih je bilo prošnji za brezplačno pravno pomoč ugodeno in so bile stranke oproščene plačila stroškov postopka. Organ pa iz svojih elektronskih vpisnikov ne more pridobiti podatka o tem, v koliko primerih so bile stranke sodih postopkov oproščene plačila stroškov postopka, če je o tem v okviru konkretnega sodnega postopka (in ne v okviru posebnega postopka, ki se vodi na podlagi vložene prošnje za brezplačno pravno pomoč) odločalo sodišče samo na podlagi prej veljavnih določb (t.j. določb, ki so bile veljavne pred spremembo ZPP-D) 169. do 173. člena ZPP, prav tako pa ne more pridobiti opravilnih številk teh zadev. V tem delu je moralo sodišče prosilkino zahtevo zavrniti. Iz elektronskih vpisnikov je bil nadalje pridobljen podatek, ki daje odgovor na drugo alinejo prosilkine zahteve (Koliko od veljavnih sklepov o oprostitvi stroškov postopka, izdanih po ZPP je bilo po uveljavitvi novele ZPP – D razveljavljenih na podlagi določb Zakona o brezplačni pravni pomoči), in sicer je bilo ugotovljeno, da je bilo v upravnem sporu z odločbo: odprava upravnega akta in vrnitev v nov postopek, v obdobju od 1. 10. 2009 do 30. 9. 2019 na vseh sodiščih razveljavljenih 207 zadev oziroma sklepov, ki so se nanašali na obliko Bpp oprostitev plačila stroškov postopka. V zvezi z vprašanji iz 3. (ali so izplačila po sklepih o oprostitvi stroškov postopka, ki so bili izdani po ZPP, po uveljavitvi novele ZPP-D izvrševale Službe za brezplačno pravno pomoč po Zakonu o brezplačni pravni pomoči, če da, prosilka prosi, da se ji posredujejo dokazila) in četrte alineje (kakšna je bila ustaljena sodna praksa obravnavanja sklepov o oprostitvi stroškov, ki so bili izdani po ZPP, po uveljavitvi novele ZPP-D), prosilkine zahteve organ pojasnjuje, da so vprašanja zastavljena na način, ki terjajo odgovor ali pojasnilo organa, kar pa ni dolžnost organov zavezancev po ZDIJZ, ki so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta. Prosilki bi bilo mogoče ugoditi le v primeru, če bi pri organu že obstajal dokument v materializirani obliki, ki bi vseboval odgovor na konkretno vprašanje, vendar pa glede na specifično postavljeno vprašanje sodišče ugotavlja, da takšen dokument ne obstaja, prav tako pa sodišče ne razpolaga z dokazili, ki jih prosilka omenja v tretji alineji svoje zahteve. Sodna praksa Vrhovnega sodišča, višjih sodišč in Upravnega sodišča RS je sicer javno objavljena na spletnem portalu www.sodnapraksa.si. V zvezi s sedmo alinejo zahteve, koliko so znašali povprečni stroški izdelave izvedenskih mnenj v pravdnih zadevah pred slovenskimi sodišči zaradi ugotovitve nepremoženjske škode (podatki naj se nanašajo na časovno obdobje od leta 2013 dalje) je organ pojasnil, da s podatkom o povprečnem strošku izdelave izvedenskih mnenj, ki bi se nanašal samo na pravdne zadeve in le za ugotovitve nepremoženjske škode, ne razpolaga. Prav tako organ ne razpolaga s podatki iz pete in devete alineje zahteve, saj želenih podatkov v vpisniku Bpp (PUND) po kriteriji, ki jih navaja prosilka, ne evidentira in tovrstnih evidenc ne vodi. Ker organ z ustreznimi dokumenti oziroma podatki, ki jih prosilka zahteva v prvi, tretji, četrti, peti, sedmi in deveti alineji zahteve, ne razpolaga, njeni zahtevi v tem delu ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, da zahtevana informacija obstaja v materializirani obliki.

 

Prosilka je dne 4. 12. 2019 vložila pritožbo, s katero izpodbijano odločbo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov, tudi glede stroškov postopka. Prosilka navaja, da je organ glede prve alineje njene zahteve posredoval podatek, da je bilo od 1. 7. 2001 do 30. 9. 2008 na vseh sodiščih 787 zadev, v katerih je bilo prošnji za brezplačno pravno pomoč ugodeno in so bile stranke oproščene plačila stroškov postopka. Iz navedenega podatka pa ni razvidno, ali so bile stranke oproščene stroškov postopka na podlagi sklepov izdanih v pravdnem postopku, na podlagi takrat veljavnih določb ZPP (169. do 173. člen), ali v upravnem postopku s strani Službe za brezplačno pravno pomoč po Zakonu o brezplačni pravni pomoči. Po mnenju prosilke je ta podatek mogoče razbrati iz opravilne številke zadeve, v kateri so bile stranke postopkov na dan uveljavitve novele ZPP-D oproščene stroškov postopka, saj se pravdne zadeve vpisujejo v P vpisnik, zadeve brezplačne pravne pomoči pa v vpisnik Bpp. Iz seznama opravilnih številk zadev bi bil ta podatek razviden, zato prosilka vztraja, da ji organ dostop do njega omogoči. S tem v zvezi organu očita bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj po mnenju prosilke izpodbijana odločba nima razlogov, zakaj ji organ do seznama opravilnih številk ni omogočil dostopa, čeprav bi bilo iz njega razvidno, na kakšni podlagi je bilo odločeno. Glede podatkov, ki ji jih je organ posredoval v drugi alineji prve točke izpodbijane odločbe, in sicer, da je bilo v upravnem sporu z odločbo: odprava upravnega akta in vrnitev v nov postopek, v obdobju od 1. 10. 2008 do 30. 9. 2019 na vseh sodiščih razveljavljenih 207 zadev oziroma sklepov, ki so se nanašali na obliko: Bpp oprostitev plačila stroškov postopka, prosilka navaja, da iz tega seznama ni razvidno, ali so se navedene odločitve nanašale na prvostopenjske odločitve, izdane v pravdnem postopku po ZPP ali v upravnem postopku na podlagi ZBPP. Po mnenju prosilke je na podlagi podatkov vpisnika Bpp, in sicer podatka o številu in opravilnih številkah zadev, v katerih so bile stranke postopkov na dan uveljavitve novele ZPP-D oproščene stroškov postopka po prej veljavnih predpisih kot tudi podatka o tem koliko od veljavnih sklepov o oprostitvah izdanih po ZPP, je bilo po uveljavitvi novele ZPP-D razveljavljenih na podlagi določb ZBPP, vsekakor mogoče ugotoviti podatke, ki jih prosilka zahteva v točkah svoje zahteve, ki so bile zavrnjene. Navedeni podatki bi bili razvidni iz opravilnih številk zadev, ki jih je organ navedel v seznamih prve in druge alineje prve točke izreka izpodbijane odločbe in vpogledom v navedene spise. Prosilka v nadaljevanju navaja razloge zaradi katerih potrebuje zahtevane dokumente, in sicer navaja, da čeprav je v njeni zadevi I P ….. pridobila pravico do oprostitve stroškov postopka po posebnem zakonu (ZPP) do uveljavitve novele ZPP-D, je Okrožno sodišče v Kranju brez ustrezne odločbe o brezplačni pravni pomoči (Bpp) od Službe za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani brez njene vednosti in soglasja zahtevalo napotnice za plačilo stroškov izvedencev, ob tem da je prosilka predujem za plačilo stroškov izvedencev že predhodno sama založila na račun predujmov Okrožnega sodišča v Kranju. Napotnice je Okrožno sodišče v Kranju samo izpolnilo in predložilo v plačilo Službi za Bpp Okrožnega sodišča v Ljubljani ter je bila tako prosilka nezakonito zadolžena na podlagi ZBPP, čeprav za brezplačno pravno pomoč po ZBPP ni nikdar prosila. S tem v zvezi zatrjuje kršitve, ki naj bi se zgodile pri vodenju postopka v pravdni zadevi, katere stranka je. Prosilka se ne strinja z organom, da ta na podlagi ZDIJZ ni dolžan podajati odgovorov oziroma pojasnil. Po njenem mnenju bi morala uradna oseba njeno zahtevo odstopiti drugi pristojni osebi organa, da poda odgovor ali pa jo v skladu s petim odstavkom 65. člena ZUP odstopiti drugemu pristojnemu organu. Prosilka organu prav tako očita, da ji ob tem, ko navaja, da s podatkom o povprečnem strošku izdelave izvedenskih mnenj, ki bi se nanašal samo na pravdne zadeve in le za ugotovitev nepremoženjske škode, ne razpolaga, ni pojasnil s kakšnim podatkov pa razpolaga. Ob tem navaja, da organ morda razpolaga s podatki o stroških izdelave izvedenskih mnenj v nepravdnem postopku zaradi pridržanja v psihiatrični ustanovi ali s podatki o izdelavi psihiatričnih izvedenskih mnenj v Republiki Sloveniji, kar bi prosilki nedvomno prišlo prav. Prosilka navaja, da je organ pristojen odločati o revizijah in o dopustitvah revizij, v zvezi s katerimi tudi vodi vpisnike, zato bi ji moral pojasniti, na podlagi katerih iskalnih kriterijev je mogoče ugotoviti opravilne številke zadev, v katerih je bil poleg revizije vložen tudi predlog za dopustitev revizije. S tem v zvezi se sklicuje na predlog zakona o pravnem postopku (ZPP-E), v katerem predlagatelj navaja pogostost sočasnega vlaganja predlogov za dopustitev revizij in revizij. Ker Ministrstvo za pravosodje s tem podatkom ne razpolaga, ga je moral pridobiti od organa. Ob tem prosilka še navaja, da je iz sodnih spisov vsekakor mogoče pridobiti tudi podatke, ali je bila taksa za predlog za dopustitev revizije v tovrstnih zadevah zahtevana posebej za revizijo in za predlog za dopustitev revizije, ali ne. Prosilka meni, da bi jo moral organ pred izdajo odločitve seznaniti s katerimi podatki razpolaga in s katerimi ne, da bi prosilka lahko temu ustrezno prilagodila svoj zahtevek. Nedvomno pa je med organom in prosilko prišlo do vzajemnega nerazumevanja interpretacije definicije dokumentov, ki jih je zahtevala. Prosilka zatrjuje kršitev pravice do izjave, zato ker je organ, preden je njeno zahtevo zavrnil, ni seznanil z ugotovljenimi dejstvi in okoliščinami. Navaja, da bi sama lahko pregledala spise in odbrala relevantne informacije. Prosilka se še sklicuje na četrti odstavek 5. člena ZDIJZ in navaja, da organ ne bi smel njene zahteve zavrniti zato, ker s točno določenim dokumentom ne razpolaga, lahko pa ga zagotovi s pretvorbo ali izvlečkom iz dokumentov pa to ne predstavlja nesorazmernega napora izven preprostega postopka. Prosilka meni, da organ razpolaga z vsemi zahtevanimi podatki v obliki dokumentov oziroma z možnostjo njihovega priklica iz evidenc. Ob tem še prosi, da jo organ pred izdajo odločbe seznani, v kakšni obliki se ji informacije lahko posreduje ter jo seznani z morebitnimi stroški.

 

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. Su 1860/2019 dne 16. 12. 2019, IP odstopil v reševanje.

 

IP je dne 31. 1. 2020 z namenom dodatne razjasnitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP in o opravljenem dejanju napravil zapisnik št. 090-274/2019/3. Na ogledu je organ IP med drugim izročil oba seznama, o katerih je odločil z izpodbijano odločbo, seznam zadev s povezavo na DOR, prejetih v obdobju od 1. 12. 2019 do 31. 12. 2019 in z elektronskim odgovorom SFS z dne 24. 10. 2019. IP je po opravljenem ogledu dne 6. 2. 2020 od organa pridobil še pojasnilo, o katerem je napravil uradni zaznamek št. 090-274/2019/4. Z zapisnikom in uradnim zaznamkom je IP dne 6. 2. 2020 seznanil prosilko.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in evidentiranja gradiva ter obstoj morebitnih napak organov pri ravnanju z dokumenti oziroma pomanjkljivo delovanje na določenem področju, nepravilnosti pri vodenju pravdnega postopka, odmeri sodne takse oziroma postopanju sodišč v zvezi z oprostitvami stroškov postopka, ipd. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

Glede ugovora prosilke, da bi morala uradna oseba njeno zahtevo odstopiti drugi pristojni osebi organa, da poda odgovor ali pa jo v skladu s petim odstavkom 65. člena ZUP odstopiti drugemu pristojnemu organu, IP odgovarja, da je organ s tem v zvezi del njene zahteve v skladu z 20. členom ZDIJZ odstopil Okrožnemu sodišču v Kranju. V preostalem delu pa je kot pristojen organ o zahtevi odločil, vendar za prosilko neugodno.

 

Glede ugovora kršitve prvega odstavka 9. člena ZUP (zaslišanje stranke)

 

V pritožbi se prosilka sklicuje na to, da ji je bila kršena pravica do izjave, ker je organ pred izdajo odločbe ni zaslišal in ji pred svojo odločitvijo ni predočil ugotovljenega dejanskega stanja, na podlagi katerega je odločil, da se zahteva prosilke v delu zavrne, saj glede na podane zahtevane kriterije informacije ne obstajajo v obliki dokumenta oziroma evidence. IP je zato presojal utemeljenost zatrjevane bistvene kršitve določb upravnega postopka, in sicer pravice do izjave iz prvega odstavka 9. člena ZUP. Ta določa, da preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.

 

IP meni, da zatrjevana bistvena kršitev postopka pred organom prve stopnje ni podana. Dejansko stanje zadeve pred organom prve stopnje namreč ni (bilo) sporno, v pritožbi pa prosilka izpodbija pravno naziranje organa o tem, kakšne so v skladu z ZDIJZ njegove dolžnosti omogočiti prosilki dostop glede na to ugotovljeno dejansko stanje. Prosilka je svoje razloge glede dejstev in okoliščin pomembnih za odločitev ter svoja pravna naznanja glede obravnavane zahteve podala v svoji zahtevi z dne 8. 10. 2019, odločitev organa je, ob upoštevanju načela zakonitosti iz 6. člena ZUP, temeljila na materialnem pravu glede uporabe 4. člena ZDIJZ. Po presoji IP organ s tem, ko prosilke ni zaslišal, ni kršil določbe prvega odstavka 9. člena ZUP, zato je IP ta pritožbeni ugovor zavrnil kot neutemeljen. Se je pa IP v nadaljevanju te odločbe opredelil do navedb prosilke, da je prišlo do medsebojnega nerazumevanja zahteve med prosilko in organom, ki bi jo moral organ v postopku na prvi stopnji odpraviti.

 

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacije, ki jih je zahtevala prosilka, pri organu obstajajo v obliki dokumenta, saj je organ zahtevo prosilke zavrnil iz razloga, da dokument ne obstaja.

 

Najprej IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

 

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu IP opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.

 

Hkrati IP opozarja, da podatki, ki se pri organu nahajajo v elektronski obliki, iz dostopa do informacij javnega značaja niso izključeni. Ob uporabi različnih računalniških orodij je mogoče navedene podatke povezovati oziroma združevati in oblikovati v nove podatke oziroma informacije, ki se v bazi prej niso nahajale. Prav slednje pa je lahko sestavni del uporabe določenih podatkovnih zbirk, ki jih tudi uporabljajo pri organu zaposlene oziroma za to pooblaščene osebe pri svoji vsakdanji rabi in ki je torej z razlogi za obstoj take zbirke podatkov neločljivo povezan. Pri dostopu do informacij javnega značaja s ciljem transparentnega delovanja organov pri opravljanju javnih nalog je ključno, da se posamezniku omogoči dostop do podatkov, ki se v taki zbirki nahajajo, če temu nasproti ne stojijo dejanske ovire oziroma zakonske omejitve ali prepovedi. Organ mora za ta namen prosilcu posredovati zahtevane informacije, ki jih je mogoče iz podatkovne zbirke pridobiti z uporabo tistih orodij, ki so za dostopanje do navedenih elektronskih podatkov na voljo in so sestavni del njihove običajne uporabe (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 336/2018 z dne 7. 2. 2018).

 

Glede prve alineje zahteve

 

Prosilka je v prvi alineji svoje zahteve zahtevala »Podatke o številu in opravilne številke zadev, v katerih so bile stranke postopkov na dan uveljavitve novele ZPP-D oproščene stroškov postopka po prej veljavnih določbah 169. do 173. člena ZPP« iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ glede te alineje zahtevi delno ugodil in ji posredoval podatek, da je 787 zadev, v katerih je bilo prošnji za brezplačno pravno pomoč, v obdobju od 1. 7. 2001 do 30. 9. 2008, ugodeno in so bile stranke oproščene plačila stroškov postopka. Prosilka v pritožbi vztraja, da bi ji organ moral dati tudi opravilne številke zadev, saj brez opravilne številke ni razvidno, ali so bile stranke oproščene stroškov postopka na podlagi sklepov izdanih v pravdnem postopku, na podlagi takrat veljavnih določb ZPP (169. do 173. člen), ali v upravnem postopku s strani Službe za brezplačno pravno pomoč po Zakonu o brezplačni pravni pomoči. Po mnenju prosilke je ta podatek mogoče razbrati iz opravilne številke zadeve, v kateri so bile stranke postopkov na dan uveljavitve novele ZPP-D oproščene stroškov postopka, saj se pravdne zadeve vpisujejo v P vpisnik, zadeve brezplačne pravne pomoči pa v vpisnik Bpp. Iz seznama opravilnih številk zadev bi bil ta podatek razviden, zato prosilka vztraja, da ji organ dostop do njega omogoči. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da je prosilki v prvi alineji podal podatek o tem koliko je bilo v obdobju od 1. 7. 2001 do 30. 9. 2008 ugodilnih odločb o brezplačni pravni pomoči, kot je razvidno iz Bpp vpisnika. Podatek Bpp vpisnika prikazuje število odločb, ki so bile izdane na podlagi prošnje za brezplačno pravno pomoč po postopku urejenem v Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP)[1], za različne postopke, med njimi tudi za pravdni postopek. Iz opravilne številke zadeve v primeru, da gre za Bpp zadevo, je sicer razvidno, da gre za odločbo izdano na podlagi ZBPP, vendar se te odločbe izdajajo za oprostitve v pravdnih, nepravdnih, kazenskih, delovnih in druge vrste zadevah. Iz vpisnika ni mogoče posebej odbrati odločb, izdanih za odobritev prošnji za brezplačno pravno pomoč v pravdnih postopkih. Ob tem je organ pojasnil, da je v zadevnem obdobju veljala ureditev ZPP, ki je določala, da se v pravdnem postopku odloča o oprostitvi stroškov postopka tudi na podlagi določb ZPP. Pravdne zadeve se vodijo v P vpisniku. Organ je pojasnil, da se v P vpisniku sklep o oprostiti stroškov postopka ne vodi ločeno, torej da se v P vpisniku te evidence ne vodi ločeno. V opombah se je sicer sklep o oprostitvi zabeležil, vendar podatek o sklepu o oprostitvi stroškov postopka ni statistično voden in bi bilo treba vpogledati v vsak spis fizično. V vsakem primeru pa je ta podatek bil beležen na ovojnici spisa. Vsak spis pa se vodi na sodišču glede na fazo postopka in ne pri organu.

 

Na podlagi določb Zakona o sodiščih (82. člen) in Sodnega reda (282. člen in nasl.) organ s svojimi službami skrbi za delovanje informatiziranih vpisnikov in pripravlja sodno statistiko (60.a in 60.b člen ZS). Na tej podlagi vodi informacijski sistem PUND, v katerem se med drugim vodita sodni vpisnik za pravdne zadeve (P vpisnik) in vpisnik brezplačne pravne pomoč (Bpp vpisnik) ter ima dostop do navedenih sodnih vpisnikov. Na podlagi četrtega odstavka 82. člena ZS je predsednik Vrhovnega sodišča izdal Pravilnik o obliki in vsebini posameznih sodnih vpisnikov, imenikov, pomožnih knjig in tipiziranih obrazcev (v nadaljevanju Pravilnik),[2] kjer je natančneje urejeno kateri podatki se v posameznem vpisniku vodijo. V 39. členu je določeno, da se v P vpisnik vpisujejo pravdne zadeve, v katerih okrajna in okrožna sodišča sodijo na prvi stopnji. V vpisnik P se za vsako zadevo vpisujejo naslednji podatki: - zaporedna številka, - datum prejema zadeve, - nosilec zadeve, - stranke in njihovi pooblaščenci oziroma zastopniki , - predmet spora, - vrednost spora, - naroki, - odločitev sodišča in datum odločitve, - redna in izredna pravna sredstva ter datum njihove vložitve, - opombe. 74. člen Pravilnika pa določa, da se vpisnik Bpp, katerega obliko in vsebino določa pravilnik o vodenju in vsebini evidence o brezplačni pravni pomoči, vpisujejo zadeve brezplačne pravne pomoči. Navodilo o vodenju in vsebini evidence o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, št. 77/08) določa, da evidenco o brezplačni pravni pomoči, vključno z evidenco brezplačne pravne pomoči v domačih in tujih čezmejnih sporih za vsako posamezno okrožno sodišče oziroma specializirano sodišče prve stopnje, vzpostavi in vodi predsednik pristojnega okrožnega sodišča oziroma specializiranega sodišča prve stopnje. Centralno evidenco o brezplačni pravni pomoči, vključno z evidenco brezplačne pravne pomoči v domačih in tujih čezmejnih sporih, pa vzpostavi in vodi Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Evidenca brezplačne pravne pomoči vsebuje: - opravilno številko; -mesto nahajanja spisa; - datum prejema; - podatke o prosilcu oziroma upravičencu in njegovih družinskih članih (osebno ime oziroma ime pravne osebe, EMŠO oziroma matična številka pravne osebe, davčna številka, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža pravne osebe), če je tujec, pa osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča, EMŠO, če mu je dodeljena, in podatke o državljanstvu; - datum in način rešitve zadeve; - dan pravnomočnosti odločbe; - obseg, vrsto in obliko odobrene brezplačne pravne pomoči; - obseg izplačanih sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči; - obseg vrnjenih sredstev; - čas, ki preteče od pravnomočnosti odločbe do izplačila sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči; - spremembe okoliščin in neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč (datum začetka postopka, datum izdaje odločbe o prenehanju ali spremembi upravičenosti, datum izdaje odločbe o vrnitvi prejete brezplačne pravne pomoči, šestmesečna prepoved odobritve brezplačne pravne pomoči); - opombe.

 

Iz določb (169. do 173. člen) ZPP, ki so bile z novelo ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/08)[3] od 1. 10. 2008 razveljavljene, izhaja, da oprostitev stroškov postopka obsega oprostitev taks in oprostitev predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov ter stroškov zastopanja. O oprostitvi plačila stroškov postopka odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke s sklepom. Zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu stranke, ni pritožbe. Sklep o oprostitvi plačila stroškov in o postavitvi pooblaščenca lahko sodišče prve stopnje med postopkom razveljavi, če ugotovi, da stranka zmore stroške postopka. Na podlagi ZBPP o dodelitvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje. Strokovne in administrativno-tehnične naloge v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči opravlja strokovna služba brezplačne pravne pomoči. Brezplačna pravna pomoč se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Z zakonom je lahko brezplačna pravna pomoč drugače urejena, kot je urejena ZBPP, če je glede na vrsto postopka in glede na oblike pravne pomoči to potrebno. V primerih, ko se uveljavlja brezplačna pravna pomoč po posebnem zakonu, se določbe tega zakona uporabljajo le glede vprašanj, ki niso urejena s posebnim zakonom.

 

Iz zgoraj navedenih določb (takrat veljavnega) ZPP in ZBPP izhaja, da se je v obdobju do uveljavitve ZPP-D o oprostitvi stroškov postopka v pravdnem postopku lahko odločalo na dveh različnih pravnih podlagah, v dveh različnih postopkih. Iz Pravilnika izhaja, da so se zadeve vodile v dveh ločenih vpisnikih, in sicer zadeve brezplačne pravne pomoči v vpisniku Bpp in zadeve oprostitve stroškov postopka, izdane v pravdnem postopku na podlagi določb takrat veljavnega ZPP, v vpisniku P.

 

IP ugotavlja, da je glede prve alineje zahteve utemeljena navedba prosilke, da je prišlo do nesporazuma med njo in organom glede tega, kaj je prosilka v tej alineji zahtevala in da bi moral organ ta nesporazum s pozivom prosilki odpraviti. Namreč, prosilka je zahtevala podatke o številu zadev, v katerih so bile stranke postopkov na dan uveljavitve novele ZPP-D (1. 10. 2008) oproščene stroškov postopka po prej veljavnih določbah 169. do 173. člena ZPP in opravilne številke teh zadev. Iz izpodbijane odločbe pa izhaja, da ji je organ omogočil dostop do podatka o številu zadev, v katerih je bilo prošnji za brezplačno pravno pomoč ugodeno in so bile stranke oproščene plačila stroškov postopka, na podlagi določb ZBPP in torej podatke iz Bpp vpisnika. Da je prosilka nedvomno zahtevala podatke iz P vpisnika, torej odločitve, ki so bile sprejete na podlagi prej veljavnih določb 169. do 173. člena ZPP, izhaja iz njene zahteve in iz pritožbe, zato je IP tekom pritoženega postopka ni dodatno pozival, da razjasni svojo zahtevo. Razlogi in namen, zakaj prosilci zahtevajo dostop do podatkov na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, za presojo njihove utemeljenosti načeloma niso odločilni, so pa v pomoč pri razumevanju in opredelitvi zahtevanih dokumentov. Iz njenih navedb izhaja, da prosilka potrebuje podatke zaradi dokazovanja nepravilnosti postopanja v njeni zadevi I P 509/2004, v kateri je bilo odločeno o oprostitvi stroškov postopka na podlagi prej veljavnih določb 169. do 173. člena ZPP, kasneje pa se je njena zadeva obravnavala na podlagi ZBPP, čeprav brezplačne pravne pomoči ni nikdar zahtevala. Čeprav je organ napačno razumel zahtevo prosilke in ji posredoval podatek o številu zadev, v katerih je bilo prošnji za brezplačno pravno pomoč ugodeno in so bile stranke oproščene plačila stroškov postopka, na podlagi določb ZBPP, je IP to njegovo pomanjkljivost odpravil sam v pritožbenem postopku in presojal, ali je pritožbena navedba prosilke, s katero vztraja, da ji organ omogoči dostop do podatkov o številu in opravilne številke zadev, v katerih so bile stranke postopkov na dan uveljavitve novele ZPP-D oproščene stroškov postopka po prej veljavnih določbah 169. do 173. člena ZPP, utemeljena. Čeprav je organ prosilki omogočil dostop do podatkov, ki jih v svoji zahtevi ni zahtevala, IP izpodbijane odločbe v tem delu ni razveljavil, saj prosilka v svoji pritožbi tega ne uveljavlja, IP pa bi z razveljavitvijo odločbe v tem delu presegel meje pritožbene presoje v škodo prosilke. V zvezi z navedbo prosilke, da bi ji moral organ dati tudi opravilne številke zadev glede katerih je podal število, IP ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo omogočil dostop do števila zadev, ki ga prosilka v svoji zahtevi ni niti zahtevala, zato tudi ni upravičena do opravilnih številk teh »Bpp zadev«.

 

Potem, ko je IP razjasnil, da je bil predmet zahteve prosilke podatek o številu zadev (in njihove opravilne številke), v katerih so bile stranke postopkov oproščene stroškov postopka po prej veljavnih določbah 169. do 173. člena ZPP, je v nadaljevanju ugotavljal, ali organ z navedenim podatkom razpolaga v obliki dokumenta oziroma evidence. Ugotovljeno je bilo, da o tem odloča s sklepom sodeči sodnik, izdanim v pravdnem postopku. Pravdne zadeve se vodijo v informatizirani zbirki podatkov PUND v P vpisniku. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da se v P vpisniku sklepov o oprostitvi stroškov postopka ne beleži kot ločeno procesno dejanje in se jih ne zajema v statističnih poročilih. Ali je bil v posamezni pravdni zadevi izdan sklep o oprostitvi stroškov postopka, je v P vpisniku razvidno le iz opomb. Med procesnimi dejanji odločitvami pa je sklep oprostitvi stroškov postopka naveden zgolj kot »sklep ostalo« in tako ni razvidna njegova natančnejša opredelitev, ki bi omogočala statistični priklic podatkov v obliki evidence. Iz zgoraj navedene zakonodaje pa tudi ne izhaja obveznost organa za vodenje te vrste evidence, v Pravilniku je navedeno le, da se vodijo odločitve sodišča in njihov datum ter opombe, ne pa tudi obveznost, da bi bilo razvidna opredelitev, da gre za sklep o oprostitvi stroškov postopka. Podatek o tem, ali je bil v posamezni pravdni zadevi izdan sklep o oprostitvi stroškov postopka na podlagi prej veljavnih določb 169. do 173. člena ZPP, je torej razviden, če se vpogleda v vsako konkretno zadevo na P vpisniku, v opombe oziroma v vsak spis fizično, dokumenta, iz katerega pa bi bil razviden podatek v obliki seznama opravilnih številk zadev pa organ nima.

 

Glede druge alineje zahteve

 

Prosilka je v drugi alineji svoje zahteve zahtevala podatek o tem, koliko od veljavnih sklepov o oprostitvi stroškov postopka, izdanih po ZPP, je bilo po uveljavitvi novele ZPP – D razveljavljenih na podlagi določb Zakona o brezplačni pravni pomoči. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ z izpodbijano odločbo omogočil dostop do podatka, da je v upravnem sporu z odločbo: odprava upravnega akta in vrnitev v nov postopek, v obdobju od 1. 10. 2008 do 30. 9. 2019 na vseh sodiščih razveljavljenih 207 zadev oziroma sklepov, ki so se nanašali na obliko: Bpp oprostitev plačila stroškov postopka. Na ogledu in camera je pojasnil, da je vzel podatke po iskalniku »vpisnika Bpp« kot je navedeno v izpodbijani odločbi. Gre za upravne spore zoper odločbe Bpp, v zvezi s katerimi je v vpisniku navedeno, da je bilo prošnji za Bpp ugodeno in sprožen upravni spor. V zvezi s pritožbeno navedbo prosilke, da iz teh podatkov ni razvidno, ali gre za ugodilne ali zavrnilne odločitve o prošnjah za Bpp je organ pojasnil, da šifrant vpisnika Bpp ne razpolaga s šifro, s katero bi bilo evidentirano, da je bilo prošnji delno ugodeno, ali delno zavrnjeno in so te zadeve zajete med procesnimi zadevami »ugodeno«, pri čemer je pojasnil, da so torej v število 207 zajete vse te odločitve, zoper katere pa je bil sprožen upravni spor. V šifrantu se ločeno evidentira zadeve, kjer je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč zavrnjena v celoti. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da nedvomno ne vodi vpisnika, kjer bi bilo razvidno, da je bilo o oprostitvi stroškov postopka odločeno v pravdnem postopku in da bi bila odločitev po razveljavitvi vrnjena v ponovni postopek Službi za Bpp. V zvezi z evidentiranjem pritožb zoper sklepe o oprostitvi stroškov postopka se je IP po opravljenem ogledu na organ obrnil za dodatno pojasnilo in o tem dne 6. 2. 2020 napravil uradni zaznamek št. 090-274/2019-4. Iz njega izhaja, da se pritožbe zoper sklepe o oprostitvi stroškov postopka v P vpisnik beležijo kot "pritožbe zoper ostale odločbe". Iz teh podatkov pa ni razvidno, za katere sklepe oziroma odločbe (razen končnih odločb, ki so statistično urejene posebej) je bila pritožba vložena.

 

IP ugotavlja, da je z izpodbijano odločbo organ prosilki omogočil dostop do podatka, ki ga prosilka v svoji zahtevi ni zahtevala. Namreč, iz njene zahteve nedvomno izhaja, da se zahtevani podatki iz druge alineje navezujejo na prvo alinejo zahteve. Namreč potem, ko je prosilka zahtevala število »ugodilnih« sklepov o oprostitvi stroškov postopka, izdanih po prej veljavnih določbah 169. do 173. člena ZPP, je v nadaljevanju zahtevala, koliko od teh sklepov je bilo razveljavljenih na podlagi določb ZBPP. Pri tem IP izhaja iz njene zahteve, v kateri posebej opozarja, da se pogoji in postopek po obeh podlagah (prej veljavni ZPP in ZBPP) razlikuje in to navezuje na lastne izkušnje v svoji pravdni zadevi, za katero navaja, da ni nikoli zahtevala brezplačne pravne pomoči po ZBPP. Organ pa je z izpodbijano odločbo odločil, da se prosilki omogoči dostop do podatkov iz vpisnika Bpp v zvezi z odločbami o prošnjah za brezplačno pravno pomoč, izdanih na podlagi ZBPP. IP je tako v pritožbenem postopku ugotavljal, ali pri organu obstaja dokument, ki ustreza zahtevi prosilke v tem delu. Ugotovljeno je bilo, kot izhaja iz obrazložitve glede prve alineje zahteve, da organ statistično sklepov o oprostitvi stroškov postopka v P vpisniku ne vodi ločeno, posledično pa tudi ni razvidno, da so bile zoper sklepe o oprostitvi stroškov postopka vložene pritožbe in ne zoper druge sklepe oziroma odločbe (ki niso končne), ki so zavedeni kot "pritožbe zoper ostale odločbe". Toliko bolj v primeru, da so bili ti sklepi razveljavljeni, ni razvidno, na kakšni podlagi je do razveljavitve prišlo, torej ni razvidno, da so bili razveljavljeni na podlagi določb ZBPP. IP tako ugotavlja, da tudi ob pravilnem razumevanju zahteve prosilke njeni zahtevi v temu delu ni mogoče ugoditi, saj organ dokumenta, ki bi ustrezal njenih zahtevi, nima. Ob tem IP ugotavlja, da prosilka v pritožbi vztraja, da ji organ omogoči dostop tudi do opravilnih številk, čeprav s tem svojo zahtevo v pritožbi nedovoljeno širi.

 

Glede tretje alineje zahteve

 

V tretji alineji svoje zahteve prosilka zahteva podatek o tem, ali so izplačila po sklepih o oprostitvi stroškov postopka, ki so bili izdani po ZPP, po uveljavitvi novele ZPP-D izvrševale Službe za brezplačno pravno pomoč po Zakonu o brezplačni pravni pomoči, če da, prosilka prosi, da se ji posredujejo dokazila. S tem v zvezi je organ v izpodbijani odločbi navedel, da zahteva v tem delu od organa terja pripravo odgovora ali pojasnila, kar pa ni dolžnost organov kot zavezancev na podlagi ZDIJZ. Dokument, ki bi vseboval odgovor na konkretno vprašanje prosilke, pa pri organu ne obstaja. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da so Službe za Bpp, službe, ki so organizirane v okviru določenih prvostopnih sodišč, ki delujejo samostojno in te izvajajo svoje pristojnosti na podlagi zakona. Pristojnosti organa so določene v Zakonu o sodiščih. Glede uporabe spremenjenih določb zakona, se uporabljajo prehodne določbe zakonov.

 

Kot izhaja iz drugega člena ZBPP o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje. Pristojni organ za BPP ima za strokovne in administrativno-tehnične naloge v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči organizirano strokovno službo za brezplačno pravno pomoč. Predsednik Vrhovnega sodišča (organa) sicer na podlagi Zakona o sodiščih (67. člen in drugi) nadzoruje opravljanje zadev sodne uprave na sodiščih vseh stopenj, vendar pa so sodniki pri izvajanju sodne oblasti vezani na ustavo in zakon ter morajo o pravicah in dolžnostih odločati neodvisno in nepristransko (3. člen ZS). Iz sodnega sistema prav tako izhaja, da je Vrhovno sodišče RS (organ) pristojno za odločanje o zadevah dodelitve brezplačne pravne pomoči na revizijski stopnji. IP tako ugotavlja, da iz ugotovljenega dejanskega stanja v tem postopku in iz sistemske zakonodaje ne izhaja drugačen zaključek, kot ga je sprejel organ v izpodbijani odločbi. Namreč, da dokument, ki bi podal odgovor na vprašanje, ali so izplačila po sklepih o oprostitvi stroškov postopka, ki so bili izdani po ZPP, po uveljavitvi novele ZPP-D izvrševale Službe za brezplačno pravno pomoč po Zakonu o brezplačni pravni pomoči, pri organu ne obstaja in bi ga moral organ za namen odločanja o zahtevi na podlagi ZDIJZ še izdelati, kar pa ni obveznost, ki bi izhaja iz ZDIJZ, zato je organ v tem delu zahtevo prosilke pravilno zavrnil.

 

Glede četrte alineje zahteve

 

Glede četrte alineje zahteve, v kateri je prosilka zahtevala odgovor na vprašanje, kakšna je bila ustaljena sodna praksa obravnavanja sklepov o oprostitvi stroškov, ki so bili izdani po ZPP, po uveljavitvi novele ZPP-D, je organ v pritožbenem postopku vztrajal pri razlogih izpodbijane odločbe. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ prosilko napotil na spletno stran (http://www.sodnapraksa.si/), kjer je objavljena sodna praksa. S tem v zvezi iz šestega člena Sodnega reda izhaja, da organ objavlja pomembne sodne odločbe v zbirki sodnih odločb, sprejeta pravna mnenja in načelna pravna mnenja pa v Pravnih mnenjih Vrhovnega sodišča. Na spletnih straneh sodstva objavlja obdelano sodno prakso sodišč. Predsednik Vrhovnega sodišča določi organizacijo, način in obliko objave obdelane sodne prakse. IP ugotavlja, da iz spletne strani www.sodnapraksa.si, izhaja sodna praksa Vrhovnega sodišča, višjih sodišč splošne pristojnosti in Višjega delovnega in socialnega sodišča ter Upravnega sodišča RS. Na navedeni spletni strani so zbrani tudi strokovni članki, pravna mnenja in stališča. Iskanje je možno z določitvijo področja npr. »BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ« in poljubnega instituta (glej npr. zadevo VSL sklep II Cp 351/2009 z dne 26. 3. 2009).[4]

 

IP ugotavlja, da peti odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Ker organ sodno prakso strokovno obdelano že objavlja na spletni strani Slovenskega sodstva, kamor je prosilki tudi podal napotilo, drugega dokumenta, iz katerega bi »ustaljena praksa obravnavanja sklepov o oprostitvi stroškov, ki so bili izdani po ZPP, po uveljavitvi novele ZPP-D« pa pri organu ni, je organ z izpodbijano odločbo pravilno odločil z napotilom.

 

Glede pete alineje zahteve

 

Iz pete alineje zahteve prosilke izhaja, da zahteva število in opravilne številke zadev, v katerih je o prenehanju pravice do oprostitve stroškov postopka, ki je bila upravičencem priznana po določbah 169. do 173. člena ZPP, po uveljavitvi ZPP-D odločala Služba za brezplačno pravno pomoč po Zakonu o brezplačni pravni pomoči. ZBBPP v 42. členu določa, da strokovna služba za BPP začne postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ker upravičenec ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike brezplačne pravne pomoči. Strokovna služba predlaga po izvedenem ugotovitvenem postopku pristojnemu organu za BPP izdajo odločbe, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči ali določi drug obseg oziroma obliko brezplačne pravne pomoči (neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč). V 43. členu ZBPP pa je določeno, da o načinu in času vračila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči odloči pristojni organ za BPP v odločbi, s katero ugotovi neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč in naloži upravičencu vračilo neupravičeno prejete pomoči. Prehodne določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D) pa določajo določbe katerega predpisa se ob prehodu na spremenjeno ureditev uporabljajo. 130. člen določa, da se postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo ZPP-D, nadaljuje po določbah ZPP-D, če ni z ZPP-D določeno drugače. Če je bila pred uveljavitvijo ZPP-D na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. Če je po uveljavitvi ZPP-D odločba prve stopnje iz prejšnjega odstavka razveljavljena, se postopek nadaljuje po določbah ZPP-D.

 

V zvezi s to alinejo zahteve je organ zahtevek prosilke zavrnil zato, ker organ teh podatkov v vpisniku Bpp (PUND) ne vodi. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da vztraja, da se tega podatka iz evidenc ne da razbrati, iz ugotovljenega dejanskega stanja pa tudi ne izhaja drugače. Namreč, kot je pojasnil organ se zadeve, v katerih je bilo o pravici do oprostitve stroškov postopka, ki je bila upravičencem priznana po določbah 169. do 173. člena ZPP, vodijo v P vpisniku, zadeve, ko odloča Služba za brezplačno pravno pomoč po Zakonu o brezplačni pravni pomoči, pa v Bpp vpisniku. Iz pojasnila organa izhaja, da povezava med vpisnikoma P in Bpp ni vzpostavljene in da zahtevani podatki iz evidenc organa niso razvidni na način, ki bi omogočal ugotovitev števila in opravilne številke zadev. IP prav tako ugotavlja, da, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, se izvaja Služba za brezplačno pravno pomoč v okviru okrožnih in specializiranih sodišč in ne v okviru organa. Vprašanje pristojnosti za odločanje in postopkovnih pravil urejajo prehodne določbe ZPP-D, pravilnost uporabe v konkretnih postopkih pa se preverja v instančnem odločanju. IP je tako v tem delu pritožbo prosilke zavrnil.

 

Glede sedme alineje zahteve

 

V sedmi alineji zahteve je prosilka zahtevala podatke o tem, koliko so znašali povprečni stroški izdelave izvedenskih mnenj v pravdnih zadevah pred slovenskimi sodišči zaradi ugotovitve nepremoženjske škode (podatki naj se nanašajo na časovno obdobje od leta 2013 dalje). Iz izpodbijane odločbe izhaja, da organ s podatkom o povprečnem strošku izdelave izvedenskih mnenj, ki bi se nanašal samo na pravdne zadeve in le za ugotovitve nepremoženjske škode, ne razpolaga. V pritožbi je prosilka v tem delu očitala organu, da se ni opredelil do tega, s katerimi stroški izdelave izvedenskih mnenj pa razpolaga in da bi ji lahko dal tudi podatke o stroških izdelave izvedenskih mnenj v nepravdnem postopku zaradi pridržanja v psihiatrični ustanovi ali podatke o stroških izdelave psihiatričnih izvedenskih mnenj. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da je v zvezi s tem napravil poizvedbo v Skupni finančni službi organa. Iz pisnega odgovora …., SFS organa, glede tega kateri podatki se o stroških izvedencev lahko pridobijo, izhaja, da bi se iz aplikacije MFERAC-DPS lahko za vsa sodišča pridobil podatek o višini izplačil vsem izvedencem, ki bi jih nato primerjali s številom izplačil izvedencem in bi dobili povprečni strošek izvedencev za posamezno izplačilo. Pri čemer je bilo pojasnjeno, da organ ne razpolaga s podatkom o višini izplačil vsem izvedencem v pravdnih zadevah, še manj v zadevah zaradi ugotovitve nepremoženjske škode in posledično ne s povprečnim stroškov izvedencev v te vrste sporih. Da pa zahtevana informacija ne izhaja niti iz podatkov P vpisnika, je bilo ponovno potrjeno že ugotovljeno dejansko stanje kot je izhajalo iz postopka prosilke pred Okrožnim sodiščem v Kranju (IP zadeva št. 090-255/2019). Stroškov postopka se v vpisniku ne vodi. IP je tako v pritožbenem postopku dopolnil ugotovljeno dejansko stanje organa in ugotovitve s tem v zvezi navedel v tej odločbi. Ker po tako izvedenem postopku dejansko stanje ostaja enako, in sicer da organ s podatkom o povprečnih stroških izdelave izvedenskih mnenj v pravdnih zadevah pred slovenskimi sodišči zaradi ugotovitve nepremoženjske škode ne razpolaga, je IP pritožbo tudi v tem delu zavrnil.

 

Glede devete alineje zahteve

 

V deveti alineji zahteve je prosilka zahtevala podatek o številu opravilnih zadev, v katerih so stranke po ZPP-D vložile skupaj z revizijo, podrejeno tudi predlog za dopustitev revizije, in podatek o tem, v koliko od teh zadev se je predlog za dopustitev revizije obravnaval ločeno in časovno pred samo revizijo in v koliko zadevah se je tudi posebej taksiral poleg sodne takse za revizijo. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zahtevo v tem delu zavrnil zato, ker se v vpisniku po kriterijih, ki jih je navedla prosilka, podatki ne evidentirajo in organ tovrstnih evidenc ne vodi. Na ogledu in camera je organ navedel, da je pridobil pojasnilo na vpisniku civilnega oddelka organa. Iz tega izhaja, da predlog za dopustitev revizije taksira Vrhovno sodišče (organ), takso za revizijo pa sodišče prve stopnje. Vsa dejanja v zvezi z odmero in izterjavo (in druga dejanja) takse za dopustitev revizije se opravijo na Vrhovnem sodišču, v zvezi s takso za revizijo pa na sodišču prve stopnje. Organ je pojasnil, da v informacijskem sistemu PUND (vpisniku P) obstaja orodje, ki pokaže povezavo, da je bil v isti zadevi vložen predlog za dopustitev revizije in revizija, ki se imenuje »Seznam prejetih zadev s povezavo na Dor«. Pri čemer se povezava vzpostavi šele potem, ko je predlog za revizijo dopuščen in ko je revizija predložena na organ. Organ je pri tem pojasnil, da se ob tem statistično ne spremlja podatka o tem, ali sta bili obe sredstvi vloženi kumulativno, torej hkrati. Ob tem se je organ opredelil tudi do navedbe prosilke, da predlog ZPP – E, navaja, da so se pogosto vlagali predlogi za dopustitev revizije in revizije kumulativno in da Ministrstvo za pravosodje kot predlagatelj teh podatkov nima, zato jih je moral dobiti od organa. Organ je navedel, da iz navedenega predloga zakona ni razvidno, da bi te podatke dobil od organa, ampak je razvidno, da se je Predlog skliceval na članek, ki je objavljen v reviji Odvetnik št. 3 (71) 2015, stran 11 in nasl.

 

Prosilka v navedeni alineji svoje zahteve zahteva statistične podatek iz obdobja uveljavitve ZPP-D, ko se je spremenil sistem vlaganja izrednega pravnega sredstva revizije. Kot izhaja iz Predloga zakona, ta uvaja kombinirani sistem po zakonu dovoljene in s strani sodišča dopuščene revizije, pri čemer je težišče izrednih pravnih sredstev na dopuščeni reviziji. Sodišče revizijo dopusti, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, še zlasti, če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni ali pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna. Revizija je dopustna po samem zakonu le, če vrednost spornega predmeta presega 20.000 evrov, kar torej pomeni, da se revizijski punktum bistveno zvišuje. Bistveni kriterij za pristop do Vrhovnega sodišča je s tem objektivni pomen zadeve za pravni red. Za preprečitev prevelike obremenitve Vrhovnega sodišča se določa tudi spodnja meja, pod katero revizija, tudi dopuščena revizija, nikoli ni mogoča, in sicer znaša 2.000 evrov. Postopek z dopuščeno revizijo se deli na dve fazi. Stranka mora najprej podati pred Vrhovnim sodiščem predlog za dopustitev revizije, ki se mora predvsem osredotočiti na izkaz izpolnjevanja pogojev iz 367.a člena (pomembnost pravnega vprašanja, odstop od sodne prakse). Šele če je temu predlogu ugodeno, stranka v nadaljnjem roku 15 dni lahko vloži revizijo (ni pa tega dolžna storiti). 367.b člen ZPP določa, da se predlog za dopustitev revizije vloži pri vrhovnem sodišču. 373. člen ZPP pa, da se revizija vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje. Reviziji morata biti priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Taksna obveznost je urejena v Zakonu o sodni taksi (ZST-1), ki v 5. členu določa, da taksna obveznost nastane za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva. Pravilnik v 67. členu določa, da se v vpisnik Ips vpisujejo vsa izredna pravna sredstva ne glede na vrsto postopka. V vpisnik Ips se za vsako zadevo vpisujejo naslednji podatki: - zaporedna številka, - datum prejema zadeve, - nosilec zadeve, - stranke in njihovi pooblaščenci oziroma zastopniki, - predmet spora oziroma zakonita oznaka kaznivega dejanja, - vrednost spora, - seje, - odločitev sodišča in datum odločitve, - opombe. Vpisnik Ips civilnega oddelka Vrhovnega sodišča Republike Slovenije se vodi v informacijskem sistemu PUND. 68. člen Pravilnika pa ureja vpisnik DoR, v katerega se vpisujejo predlogi za dopustitev revizije. V vpisnik DoR se za vsako zadevo vpisujejo naslednji podatki: - zaporedna številka, - datum prejema zadeve, - nosilec zadeve, - stranke in njihovi pooblaščenci oziroma zastopniki, - seje, - odločitev sodišča in datum odločitve, - opombe. Vpisnik DoR se vodi v informacijskem sistemu PUND.

 

IP ugotavlja, da iz zahteve prosilke izhaja, da želi podatek o številu opravilnih zadev, v katerih so stranke po ZPP-D vložile skupaj z revizijo, podrejeno tudi predlog za dopustitev revizije, in podatek o tem, v koliko od teh zadev se je predlog za dopustitev revizije obravnaval ločeno in časovno pred samo revizijo in v koliko zadevah se je tudi posebej taksiral poleg sodne takse za revizijo. Iz ugotovljenega dejanskega stanja v zadevi izhaja, da se predlogi za dopustitev revizije vlagajo pri organu in ta tudi odmerja in opravlja vsa opravila v zvezi s taksno obveznostjo, zadeve pa se vodijo v vpisniku Dor. V ločenem II Ips vpisniku pa se vodijo revizije civilnega oddelka organa. Revizije se vložijo pri sodišču prve stopnje in ta opravi tudi vsa opravila v zvezi s taksno obveznostjo. Kot izhaja iz predloga ZPP-D, se revizije, v primeru, da po samem zakonu niso dovoljene, vložijo, potem, ko stranke prejmejo sklep o dopustitvi revizije. Ko prispejo te vrste revizije na organ, jih organ z orodjem »Seznam prejetih zadev s povezavo na Dor« poveže z zadevami iz vpisnika predlogov za dopustitev revizij. Organ pa orodja, ki bi statistično spremljal podatek o tem, ali sta bili obe sredstvi vloženi kumulativno, torej hkrati, nima. Te vrste evidenca pri organu torej ne obstaja in je glede na ureditev organ tudi ni dolžan voditi. Še toliko bolj to velja za evidenco, ki jo v drugem delu zahteve po tej alineji podaja prosilka, da organ poda število v koliko zadevah se je tudi posebej taksiral predlog za dopustitev revizije poleg sodne takse za revizijo. Glede na veljavno ureditev se vsaka vloga taksira, primeri, ki utemeljujejo znižanje ali vračilo takse, pa so urejeni posebej. IP je tako tudi v tem delu zavrnil pritožbo prosilke.

 

Sklepno

 

IP je presojal tudi, ali drži navedba prosilke, da je organ dolžan takšno evidenco za namen odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ustvariti sam. Pri tem je IP upošteval, da se zahtevani dokumenti nahajajo na sodišču glede na fazo postopka, kar pomeni, da se praviloma po izdani sodni odločbi Vrhovnega sodišča (organa) spisi vrnejo na sodišče prve stopnje.

 

Da bi torej organ zadostil pogojem zahteve (npr. v prvi alineji zahteve prosilke), kot jo je postavila prosilka, bi moral odpreti vse spise (če se pri organu sploh nahajajo), pregledati in analizirati njihovo vsebino in iz tega vsebinsko zaključiti, kateri dokumenti sodijo v zahtevano zbirko. Ugotoviti bi moral, ali so bili izdani sklepi o oprostitvi stroškov postopka in pregledati vsebino posameznega sklepa ter nadalje ugotoviti, ali je bil sklep izdan na podlagi prej veljavnih določb 169. do 173. člena ZPP. Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna analiza oz. vsebinska presoja organa, pa po presoji IP predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Takšno stališče glede ustvarjanja novih zbirk dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz sodne prakse upravnega sodišča (sodba, št. II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010). Ob preizkusu, kolikšen delovni vložek bi bilo potrebno vložiti za pridobitev take zbirke podatkov, kot to zahteva prosilka, pa se pokaže, da bi to terjalo precej dodatnega dela za organ, saj bi bilo potrebno vsak spis tudi vsebinsko pregledati. Upoštevati je namreč potrebno vse zahtevane kriterije, ki jih je v svoji zahtevi opredelila prosilka, saj se zadeve ne vodijo na način, kot jih je v svojih kriterijih opredelila prosilka. Tudi iz zgoraj navedenega primera, ki ga je obravnavalo Upravno sodišče v svoji praksi, izhaja, da je sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu - sodišču ne obstaja, ker računalniški sistem, v katerem organ vodi spise, ne omogoča iskanja po kriterijih, kot jih je v citirani zadevi zahteval prosilec, hkrati pa tudi ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Iskanje in odbiranje dokumentov po kriterijih, kot jih je v navedeni zahtevi zahteval prosilec, bi torej predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ ni dolžan storiti. IP pa tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o obveznosti organa, da ustvari in vodi novo evidenco dokumentov, ki ustrezajo pogojem prosilke.

 

Do drugačnega zaključka v konkretnem primeru ne morejo pripeljati niti kriteriji ugotavljanja obstoja dokumenta, ki se uporabljajo v praksi IP, kadar gre za dokumente v računalniških bazah. Iz prakse IP izhaja, da je pri dokumentih, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, potreben relativiziran pristop – kar pomeni, da mora zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Toda pri tem je treba upoštevati tudi zmožnost oziroma izvedljivost zagotovitve zahtevane informacije po kriterijih, ki jih je postavil prosilec, in če je ta pogoj izpolnjen še razmejitveni kriterij, tj. sorazmernost napora (vložka) organa pri materializaciji dokumenta. Skladno z navedenim pristopom mora biti priprava zahtevanega dokumenta za organ relativno hitra in enostavna, vendar v obravnavanem primeru takega pristopa ni mogoče uporabiti. Ker se večina spisov pri organu niti ne nahaja, je IP ocenil, da gre pri konkretni zahtevi za ustvarjanje nove zbirke, s katero organ ne razpolaga.

 

Prosilka v pritožbi navaja, da bi ji organ lahko posredoval podatek o tem, s katerimi podatki razpolaga. Na tej podlagi pa bi prosilka lahko po vpogledu v posamezni spis ugotovila zahtevane podatke. V nadaljevanju pa še navaja, da to za organ ne bi predstavljajo nesorazmernega napora ter da bi prosilka tekom postopka lahko svoj zahtevek zožila in sama pregledala spise. Pri tem navaja, da bi zahtevala druge vrste podatke, npr. povprečne stroške izdelave izvedenskih mnenj za druge vrste sporov. IP glede na ugotovljeno dejansko stanje tej pritožbeni navedbi ne more pritrditi, saj kot izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja, organ fizično spisov ne vodi, ker se ob rešitvi zadeve spisi vrnejo na sodišče nižje stopnje. Ob tem IP še ugotavlja, da mora glede na določbo 213. člena ZUP organ odločiti o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Procesna zakonodaja organu tako ne daje diskrecijske pravice, da sam zoži zahtevo prosilke in odloči o zahtevi le delno oziroma, da s pogajanji s stranko doseže, da ta umakne del zahtevka.

 

Glede dokumentov, za katere je organ navedel, da z njimi ne razpolaga, v pritožbenem postopku pa tudi ni bilo ugotovljeno nasprotno, IP pojasnjuje, da so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP zavezancu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilka. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP prav tako odgovarja, da zgolj pavšalno navajanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). 

 

Predmet tega pritožbenega postopka je torej bilo vprašanje, ali organ z dokumenti razpolaga in ali v svojih evidencah po iskalnih kriterijih, kot jih je v svoji zahtevi navedla prosilka, lahko pridobi zahtevane podatke. IP ugotavlja, da se zaključek ugotovitev pritožbenega postopka ne razlikuje od ugotovitev organa kot izhajajo iz izpodbijane odločbe, in sicer da organ ne razpolaga z ustreznimi iskalnimi kriteriji, po katerih bi v elektronskem vpisniku oziroma s podatki, ki bi bili razvidni iz računovodskih evidenc oziroma podatkov, ki se sicer nahajajo pri organu, prišel do zahtevnih informacij. Ker so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena. IP je ugotovil, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila           :

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Ur. l. RS, št. 96/04).

[2] Zadnjič spremenjen 24. decembra 2019 in objavljen na spletni strani organa www. sodisce.si/mma_bin.php?static_id= 2020010609 101296).

 

 

[3]Kot izhaja iz Predloga ZPP-D »Sistemsko je kritično tudi poglavje ZPP o oprostitvi stroškov postopka. ZPP je bil namreč sprejet še pred Zakonom o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo; ZBPP) in je zato razumljivo, da je vseboval določbe o oprostitvi stroškov. Od celovite in natančne ureditve področja brezplačne pravne pomoči, vključno z oprostitvijo stroškov v ZBPP, pa podvajanje (stranka lahko uporabi možnosti po ZBPP in po ZPP), ki obstaja sedaj, ni smiselno. To podvajanje ne zagotavlja enotne uporabe prava oziroma enotnih kriterijev, prav tako pa po nepotrebnem obremenjuje sodišča v pravdnem postopku. Obenem tudi ne zagotavlja gospodarnega ravnanja s proračunskimi sredstvi. To velja zlasti za oprostitve plačila stroškov za izvajanje dokazov in za postavitev neodplačnega odvetnika, ki je stroškovno gledano najpomembnejša oblika brezplačne pravne pomoči.« Vir Poročevalec DZ www2.gov.si/zak/Pre_Zak.nsf/76a77e80d2bb67a8c12566160029fa81/ 7ad4a68eeb30716 8c12573fe002de84a?OpenDocument&ExpandSection=1.

[4]http://www.sodnapraksa.si/?q=&advanceSerch=1&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IESP&database[UPRS]=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&doc_code=&task_code=&source2=&us_decision=&ecli=&meet_dateFrom=&meet_dateTo=&senat_judge=&areas=&institutes=oprostitev%20pla%C4%8Dila%20stro%C5%A1kov%20&core_text=&decision=&description=&connection2=&publication=&rowsPerPage=20&page=0&id=44793.