Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 09.03.2018
Naslov: prosilec - Vrhovno državno tožilstvo RS
Številka: 090-33/2018
Kategorija: Kršitev materialnega prava, Kršitev postopka
Status: Odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

 

V obravnavani zadevi je IP presojal pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka. IP je z odločbo pritožbi ugodil in sklep odpravil. IP je namreč ugotovil, da je predlagatelj kot obnovitveni razlog uveljavil svojo neudeležbo v postopku, pri čemer ni sporno, da je izkazal tudi pravni interes pravice udeležiti se postopka. V skladu z novejšo sodno prakso, lahko organ druge stopnje, če ugotovi, da je bil nepravilno zavržen predlog za obnovo postopka, izpodbijani sklep odpravi in sam dovoli obnovo postopka, če so za to podani pogoji. Ne more pa organ druge stopnje rešiti same upravne zadeve, ker bi s tem kršil načelo o dvostopenjskem odločanju.  IP je tako v nadaljevanju opravil predhodni preizkus predloga za obnovo postopka in ugotovil, da je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, da ga je podala upravičena oseba in da je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Glede na navedeno je IP s sklepom predlogu za obnovo postopka ugodil, in sicer v obsegu, da se postopka kot stranski udeleženec udeleži tudi predlagatelj ter da se v zvezi s tem ponovno izvedejo dokazi in ugotovijo vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. 
 

 

ODLOČBA:

 


Številka: 090-33/2018/3
Datum: 9. 3. 2018

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 251. člena v povezavi z 259. in 271. členom ter 9. točko 260. člena in prvega odstavka 268. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 7. 2. 2018, (v nadaljevanju predlagatelj), zoper sklep z dne 19. 1. 2018, št. Tu-9-5/46/2017/12, Vrhovnega državnega tožilstva, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi predloga obnove postopka v zvezi z odločbo organa št. Tu-9.5/25/2017-AL z dne 23. 6. 2017 naslednjo

 

 
O D L O Č B O:

 


1.    Pritožbi predlagatelja z dne 7. 2. 2018 se ugodi in se sklep Vrhovnega državnega tožilstva z dne 19. 1. 2018, št. Tu-9-5/46/2017/12, odpravi.

 

2.    O priglašenih stroških predlagatelja bo organ odločil v obnovljenem postopku. 

 

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

in 


S K L E P

 

Predlogu predlagatelja za obnovo postopka v zvezi z odločbo organa št. Tu-9.5/25/2017-AL z dne 23. 6. 2017 se ugodi, in sicer v obsegu, da se postopka kot stranski udeleženec udeleži tudi predlagatelj ter da se v zvezi s tem ponovno izvedejo dokazi in ugotovijo vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. 

 


O b r a z l o ž i t e v:

 

Predlagatelj je dne 9. 9. 2018 in 24. 10. 2018 na organ naslovil predlog za obnovo postopka v zvezi z odločbo organa, št. Tu-9-5/25/2017-AL (Tu-9-5/62/2017/11) z dne 23. 6. 2017, izdano v postopku odločanja o zahtevi novinarja za posredovanje informacij javnega značaja – po 9. točki 260. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 15. člena ZDIJZ. V obrazložitvi predloga je navedeno, da se je predlagatelj iz javno dostopnih podatkov, in sicer iz članka »objavljen na navedenem spletnem portalu, seznanil, da je organ v postopku odločanja o zahtevi za posredovanje informacij javnega značaja ugodil zahtevi novinarja spletnega portala za posredovanje….. O navedenem so poročali tudi številni drugi mediji, ki so prav tako povzeli vsebino domnevnih očitkov, navedb in dokazov, ki naj bi izhajali iz pridobljenih…. V zvezi z zgoraj navedenim je predlagatelj na pristojni organ, na podlagi sedmega odstavka 143. člena in drugega odstavka 229. člena ZUP, v zvezi z drugim odstavkom 15. člena ZDIJZ, podal zahtevo za vročitev odločbe. Organ je zahtevi ugodil in mu odločbo, s katero je delno ugodil zahtevi prosilca…… z dne 23. 6. 2017, ki je bila prosilcu oziroma vlagatelju zahteve za dostop do informacij javnega značaja vročena dne 26. 6.2017. V nadaljevanju je predlagatelj povzel odločbo organa in navedel razloge, s katerim je utemeljeval obstoj procesnih predpostavk za vložitev predloga za obnovo postopka (dovoljenost, popolnost, pravočasnost, vložitev po upravičeni osebi in verjetno izkazani obnovitveni razlog). Poudaril je, da 43. člen ZUP določa, da se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. V zvezi s tem se je skliceval na sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-201/14 z dne 1. 10. 2015 ter sodbi Upravnega sodišča U 1934/2007 z dne 19. 3. 2008 in U 1421/2015 z dne 26. 5. 2016. Nadalje je navedel, da je organ s posredovanjem razkril občutljive osebne podatke, kot jih določa 19. točka 6. člena ZVOP-1, poleg tega pa je bilo z razkritjem poseženo v ustavno pravna jamstva poštenega postopka iz 22., 23. in 27. člena Ustave RS, kar dodatno izkazuje predlagateljev pravni interes v postopku z obnovo.

 

O predlogu za obnovo postopka je organ odločil s sklepom z dne 19. 1. 2018, št. Tu-9-5/46/2017/12, s katerim je predlog zavrgel. V obrazložitvi sklepa je organ primarno povzel predlog predlagatelja z dne 9. 9. 2017 in 24. 10. 2017 ter navedel, da je predlagatelja z dopisom z dne 18. 10. 2017 pozval, da se izreče o tem, ali ima še pravni interes za odločanje o predlogu za obnovo postopka, glede na to, da je bila odločba že izvršena, dokumenti pa že dostopni javnosti. Predlagatelj je vztrajal pri predlogu in ponovil razloge, ki so povzeti zgoraj. Organ je poudaril, da je obnova (upravnega) postopka izredno pravno sredstvo, ZUP pa to sredstvo ureja v določbah 260. do 272. člena. Obnova postopka je dovoljena, če je postopek končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva in če za to obstaja obnovitveni razlog (260. člen ZUP). Eden od obnovitvenih razlogov je, da osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP, ni bila dana možnost udeležbe v postopku (9. točka prvega odstavka 260. člena ZUP). Organ je navedel, da je po svoji konstrukciji in izvedbi obnova postopka podobna vrnitvi v prejšnje stanje, zato je za odločitev bistvenega pomena, ali je vrnitev v prejšnje stanje možna. Organ je prosilcu odločbo o delnem dostopu, skupaj z zahtevanimi dokumenti, vročil 26. 6. 2017, prosilec pa je dokumente že prejel in jih tudi objavil na spletnem portalu …. To pomeni, da je prosilec že pridobil pravico, odločba pa je bila v celoti izvršena. Vrhovno sodišče je v zadevi X Ips 1416/2006 z dne 14. 2. 2007 glede obnove postopka odločilo, da tudi, če so izpolnjeni drugi formalni pogoji za uvedbo obnove (tam denacionalizacijskega postopka), se ta ne dovoli, če predlagatelj nima pravnega interesa za obnovo, to pa je tudi tedaj, ko si z odločanjem v obnovljenem postopku ne more izboljšati položaja (ker so nepremičnine že prešle v last tretjih oseb). Tudi v obravnavani zadevi si predlagatelj z obnovo postopka ne more izboljšati svojega pravnega položaja, ker ni več mogoče vzpostaviti stanja, ki je bilo pred izdajo odločbe Tu -9- 5/25/2017-AL z dne 23. 6. 2017. Odločba, izdana v obnovljenem postopku, ne bi mogla spremeniti dejstva in poseči v to, da so bili prosilcu dokumenti že posredovani, da se je z njimi seznanil in jih tudi javno objavil. Izvršitev odločbe in s tem seznanitev prosilca je nepovratna in je ni več možno sanirati, kar pomeni, da prosilec interesa za obnovo postopka nima. Pri tem organ poudarja, da je vprašanje pravnega interesa v tem upravnem postopku ločeno od vprašanja interesa predlagatelja v drugih postopkih, ki jih predlagatelj navaja v obrazložitvi predloga za obnovo postopka. Ker predlagatelj nima pravnega interesa za obnovo postopka, je organ predlog za obnovo postopka zavrgel.

 

Zoper navedeni sklep je predlagatelj dne 29. 8. 2017 pri organu vložil pritožbo, v kateri je povzel odločitev organa in navedel, da je sklep v celoti nepravilen in nezakonit. Predlagatelj je povzel sodno prakso, v katerih primerih je izkazan pravni interes in poudaril, da odločanje organa o posredovanju informacij javnega značaja v konkretni zadevi nedvomno neposredno posega v pravice in pravne koristi predlagatelja, najprej zaradi tega, ker se zahtevane informacije nanašajo prav na predlagatelja oz. njegove osebne podatke, nadalje pa tudi zaradi varstva predlagateljevih pravnih interesov in (tudi ustavno varovanih) pravic. Ugotovitve organa, da si predlagatelj z obnovo postopka ne more izboljšati svojega pravnega položaja, ker ne more več vzpostaviti stanja, ki je bilo pred izdajo odločbe, so neutemeljene. Drži sicer, da je bila odločba, v zvezi s katero predlagatelj zahteva obnovo postopka, že izvršena ter da so bili dokumenti, navedeni v izreku odločbe, že posredovani prosilcu. Vendar pa navedena okoliščina z ničimer ne vpliva na predlagateljev pravni interes za odločanje o predlogu za obnovo postopka. Bistveno je, da je z izpodbijano odločbo prišlo do posega v pravice in pravne interese predlagatelja, predlagatelj pa ima v skladu s temeljnimi jamstvi poštenega postopka, konkretno tistimi iz 22., 23. in 25. člena Ustave, pravico, da se - tokrat ob upoštevanju predlagateljevih stališč in navedb - ponovno oceni izpolnjevanje pogojev za izdajo izpodbijane odločbe, prav tako tudi pravico, da pravilnost in zakonitost odločanja organa v postopku s pravnimi sredstvi presodi instančni organ. Sklepno predlagatelj opozarja še na odločitev Upravnega sodišča RS v zadevi z opr. št. I Up 90/2007 z dne 27. 11. 2008, iz katere izhaja, da obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena ZUP deluje absolutno. Glede odločbe Vrhovnega sodišča RS z opr. št. X Ips 1416/2006 z dne 14. 2. 2007, na katero se v izpodbijanem sklepu sklicuje naslovni organ, pa je predlagatelj navedel, da le-ta glede na novejšo sodno prakso o absolutnem učinku obnovitvenega razloga iz 9. točke prvega odstavka 260. člena ZUP, ni upoštevna. 

 

Organ je pritožbo predlagatelja kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, z dopisom z dne 15. 2. 2017, št. Tu-9-5/46/2017/14, s prilogami, odstopil v reševanje IP. 

 

Obrazložitev k odločbi.

 

Pritožba je utemeljena. 

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom v povezavi z 271. členom ZUP dolžan preizkusiti sklep, s katerim je organ zavrgel predlog za obnovo postopka, ker predlagatelj nima pravnega interesa za obnovo postopka. 

 

IP ugotavlja, da je organ z odločbo št. Tu-9.5/25/2017-AL z dne 23. 6. 2017 odločil o zahtevi prosilca. Stranka tega postopka je bil samo prosilec, ki mu je bila navedena odločba tudi vročena. Dne 16. 8. 2017 je predlagatelj na organ naslovil zahtevo za vročitev odločbe na podlagi 7. odstavka 143. člena ZUP, z utemeljitvijo, da mu ni bila dana možnost udeležbe v postopku, čeprav je imel to pravico. Predlagatelj je namreč dne 10. 8. 2017 iz spletnega portala izvedel za izdajo zgoraj navedene odločbe. Organ je dne 26. 9. 2017 predlagatelju vročil odločbo št. Tu-9.5/25/2017-AL z dne 23. 6. 2017, s pojasnilom, da je odločba že dokončna in pravnomočna, zahtevani dokumenti pa posredovani prosilcu. Vendar pa omenjena okoliščina, da je rok za pritožbo že potekel, ne more biti razlog za zavrnitev vročitve odločbe . Glede na navedeno ni sporno, da je organ predlagatelju z vročitvijo odločbe priznal status stranke v postopku zaradi varstva njegovih pravnih koristi, kar pomeni, da je organ predlagatelju priznal pravni interes v skladu s 43. členom ZUP. Ker je predlagatelj za odločbo izvedel prepozno, da bi uveljavljal pritožbo na podlagi drugega odst. 229. člena ZUP, je dne 9. 9. 2018 in 24. 10. 2018 na organ naslovil predlog za obnovo postopka v zvezi z odločbo organa, št. Tu-9-5/25/2017-AL (Tu-9-5/62/2017/11) z dne 23. 6. 2017 na podlagi 9. odstavka 260. člena ZUP. 

 

V skladu s prvim odstavkom 267. člena ZUP je bil organ dolžan opraviti predhodni preizkus predloga za obnovo postopka in ugotoviti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, da ga je podala upravičena oseba in da je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Če kateri izmed navedenih procesnih pogojev ni izpolnjen, organ predlog zavrže. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da se organ do navedenih pogojev ni opredelil, temveč je kot razlog zavrženja navedel le, da si predlagatelj ne more izboljšati svojega pravnega položaja, ker ni več mogoče vzpostaviti stanja, ki je bilo pred izdajo odločbe Tu -9- 5/25/2017-AL z dne 23. 6. 2017, zato ni izkazan pravni interes. 

 

Po oceni IP je omenjena odločitev pravno zmotna. Kot izhaja iz 267. člena ZUP, je preizkus predloga za obnovo postopka dvostopenjski. V prvem odstavku navedenega člena je vezan na procesne pogoje, v okviru katerih bi lahko obstoj »pravnega interesa« vezali na ugotovitev, ali je predlog podala upravičena oseba, torej stranka, ki bi morala biti udeležena v prejšnjem postopku kot stranka, pa ji ni bila dana možnost udeležbe . Prav tako bi obstoj »pravnega interesa« lahko vezali na ugotovitev, ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Gre za presojo, ki je usmerjena zgolj v obstoj okoliščine oziroma enega od obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP, na podlagi katerega naj bi se obnovil postopek . Ker se je predlagatelj skliceval na obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena, to pomeni, je moral predlagatelj verjetno izkazati, da ima zaradi varstva svojega pravnega položaja pravni interes za udeležbo v konkretnem upravnem postopku, ki je bil uveden na zahtevo prosilca. Če predlagatelj navedeno izpolni, organ nima podlage nadalje ugotavljati, kako bi udeležba predlagatelja vplivala na prejšnjo odločitev, kar je v izpodbijanem sklepu zmotno presojal organ. 

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je predlagatelj izkazal lastnost stranskega udeleženca, torej osebe, ki ima pravni interes udeleževati se postopka, saj je odločanje organa o zahtevi prosilca nedvomno neposredno poseglo v pravice in pravne koristi predlagatelja. Zahtevane informacije se namreč nanašajo prav na predlagatelja oz. na njegove osebne podatke, za obdelavo (posredovanje) katerih mora imeti organ podlago v zakonu. Da je organ predlagatelju priznal status stranskega udeleženca, izhaja tudi iz dejstva, da mu je na poziv vročil odločbo, s katero je odločil v navedeni zadevi. IP poudarja, da v tej fazi postopka, pri ugotavljanju procesnih pogojev, organ nima zakonske podlage presojati, ali bi z obnovo postopka lahko prosilec izboljšal svoj pravni položaj, zato navedena okoliščina tudi ne more biti razlog za zavrženje predloga za obnovo postopka, kot je nepravilno odločil organ. Preizkus okoliščin, ali bi razlogi, navedeni v predlogu za obnovo postopka, pripeljali do drugačne odločbe, predstavlja šele naslednjo fazo oz. drugi del presoje, v skladu s tretjim odstavkom 267. člena ZUP, pri čemer ima določba dve izjemi, ki se nanašata na obnovitvena razloga iz 9. in 10. točke 260. člena. Tako organ ne more presojati, koliko je neudeležba stranke v postopku lahko vplivala na pravilnost odločitve, saj ni mogoče vnaprej predvideti, kakšne učinke bi imelo sodelovanje oziroma pravilno zastopanje stranke na odločitev po obnovljenem postopku. Zakonodajalec je torej navedeni razlog opredelil kot absoluten obnovitveni razlog, kar pravilno izpostavlja tudi predlagatelj v pritožbi. Čim organ ugotovi, da stranka v predlogu uveljavlja kot obnovitveni razlog svojo neudeležbo v postopku, in pri tem še ugotovi, da je glede te svoje zahteve upravičena, mora obnoviti postopek in ne more zavrniti predloga za obnovo postopka. Temu sledi tudi sodna praksa .

 

Ker je predlagatelj kot obnovitveni razlog uveljavil svojo neudeležbo v postopku, pri čemer ni sporno, da je izkazal tudi pravni interes pravice udeležiti se postopka, IP ugotavlja, da odločitev organa o zavrženju predloga za obnovo postopka, predstavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kršitev pravil postopka in zmotno uporabo materialnega prava, zaradi česar je treba izpodbijani sklep odpraviti na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP v povezavi z 259. in 271. členom ZUP. 

 

Predlagatelj je v pritožbi priglasil stroške postopke, o katerih bo odločil organ v obnovljenem postopku, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe. 

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse. 

 

Obrazložitev k sklepu.

 

Predlogu za obnovo postopka se ugodi.

 

V skladu z novejšo sodno prakso , lahko organ druge stopnje, če ugotovi, da je bil nepravilno zavržen predlog za obnovo postopka, izpodbijani sklep odpravi in sam dovoli obnovo postopka, če so za to podani pogoji. Ne more pa organ druge stopnje rešiti same upravne zadeve, ker bi s tem kršil načelo o dvostopenjskem odločanju  

 

IP je tako v nadaljevanju opravil predhodni preizkus predloga za obnovo postopka in ugotovil, da je, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, predlog dovoljen, popoln in pravočasen, da ga je podala upravičena oseba in da je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana.


Predlog je dovoljen, saj se nanaša na dokončno in pravnomočno odločbo organa št. Tu-9.5/25/2017-AL, ki je bila izdana 23. 6. 2017. Predlagatelj je predlog vložil pravočasno (dne 9. 9. 2018 in 24. 10. 2018), v skladu s 5. točko prvega odstavka 263. člena ZUP, ki določa, da lahko stranka predlaga obnovo postopka v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana, po preteku treh let od dokončnosti odločbe pa se obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti. Predlog vsebuje vse podatke, ki jih določa 66. člen ZUP za vloge, predlog pa je obenem podala upravičena oseba, to je predlagatelj, ki zatrjuje, da odločba št. Tu-9.5/25/2017-AL z dne 23. 6. 2017 vpliva na njegove pravice in pravne koristi, ker se nanaša na njegove osebne podatke.


 
Po 265. členu ZUP mora stranka v predlogu za obnovo postopka med drugim verjetno izkazati okoliščine, na katere opira predlog. Predlagatelj kot razlog za obnovo postopka navaja 9. točko 260. člena ZUP, ki pravi, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena, ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Iz dokumenta organa z dne 25.9.2017 št. Tu-9-5/46/2017/7 in iz odločbe št. Tu-9.5/25/2017-AL z dne 23. 6. 2017 je razvidno, da predlagatelj ni bil udeležen v postopku, ki je bil voden v zvezi z zahtevo prosilca. Iz izreka in obrazložitve odločbe št. Tu-9.5/25/2017-AL z dne 23. 6. 2017 obenem izhaja, da se predmetna odločba nanaša na osebne podatke predlagatelja, pri čemer je predlagatelj verjetno izkazal, da navedena odločba vpliva na njegove pravice in pravne koristi. Kot navedeno že zgoraj, po tretjem odstavku 267. člena ZUP predlagatelju v predlogu za obnovo, pri razlogu iz 9. točke 260. čl. ZUP, ni treba izkazati, da so okoliščine oziroma dokazi, ki jih navaja kot razlog za obnovo, taki, da bi lahko pripeljali do drugačne odločbe. Predlog za obnovo postopka iz obnovitvenega razloga po 9. točki 260. čl. ZUP namreč deluje absolutno in ga ni mogoče zavrniti na podlagi tretjega odstavka 267. čl. ZUP. Predlog za obnovo postopka, podan iz razloga 9. točke 260. čl. ZUP, je torej utemeljen, zato je bilo treba skleniti, kakor je navedeno v izreku tega sklepa.

 


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke    

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka