Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 21.11.2017
Naslov: prosilec - Vrhovno državno tožilstvo RS
Številka: 090-229/2017
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Tajni podatki
Status: Zavrnjeno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

 

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do sklepov in odločb, s katerimi je organ zaključil postopke v zvezi s prijavami kaznivih dejanj, ki so bila podana s prijavami in naznanili, opredeljenimi z datumi.  V pritožbenem postopku je IP sledil odločitvi organa, da je podana izjema tajnih podatkov, saj zahtevane informacije izpolnjujejo formalni in materialni kriterij tajnih podatkov. Informacije so vidno označene s stopnjo tajnosti »ZAUPNO« in »TAJNO«, za njih so izdelane ocene možnih škodljivih posledic, informacijam je tajnost določila oseba, ki je bila za to pooblaščena, poleg tega se podatki se nanašajo na obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije, kar je eno izmed interesnih področij države, taksativno določenih v 5. členu ZTP, razkritje teh podatkov nepooblaščeni osebi pa bi lahko ogrozilo učinkovito delo SOVE, kar bi posledično lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije.
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-229/2017/6
Datum: 21. 11. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi z dne 10. 10. 2017 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 7. 9. 2017, št. Tu-9-5/55/2017/7, Vrhovnega državnega tožilstva, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo 

 

O D L O Č B O:

 

1.    Pritožba se zavrne.

 

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 


Prosilec je z zahtevo z dne 10. 8. 2017 na podlagi ZDIJZ organ zaprosil za posredovanje kopije sklepov in odločb, s katerimi je Specializirano državno tožilstvo zaključilo postopke v zvezi s prijavami kaznivih dejanj, ki so bila podana s prijavami in naznanili z dne: 27. 8. 2013, 27. 5. 2013, 14. 7. 2013, 6. 11. 2014, 14. 11. 2014, 5. 4. 2016, 20. 5. 2016 ter 29. 8. 2016. Ob tem je dodal, da med navedene dokumente nedvomno sodita tudi sklepa oz. odločbi SDT št. Opp-Ktpp-Z-8/2016 in Opp-Ktpp-Z-13/14. 

 

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. Tu-9-5/55/2017/7 z dne 7. 9. 2017, s katero je zahtevo za posredovanje sklepov in odločb, s katerimi je organ zaključil postopke v zvezi s prijavami kaznivih dejanj, ki so bila podana s prijavami in naznanili z dne 28. 3. 2013, 27. 5. 2013, 14. 7. 2013, 6. 11. 2014, 14. 11. 2014, 5. 4. 2016, 20. 5. 2016 ter 29. 8. 2016, zavrnil. Odločil je še, da posebni stroški postopka niso nastali. 

 

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in določbe ZDIJZ, nato pa navedel, da je v obravnavani zadevi najprej ugotavljal, ali razpolaga z informacijami, ki jih prosilec zahteva. Na podlagi vpogleda v elektronski vpisnik ter ročnega pregleda tožilskih spisov, ki se obravnavajo v zvezi s prosilcem, je organ ugotovil, da ne razpolaga z vsemi dokumenti, ki so predmet zahteve. Tako organ razpolaga z dokumenti, ki jih je prosilec označil kot »sklepe ali odločbe, s katerimi je organ zaključil postopke v zvezi s prijavami kaznivih dejanj, ki so bila podana s prijavami in naznanili z dne 28. 3. 2013, 27. 5. 2013, 14. 7. 2013, 6. 11. 2014, 14. 11. 2014 ter 5. 4. 2016«, ne razpolaga pa z dokumenti - prijavami in naznanili z dne 20. 5. 2016 ter 29. 8.2016. Organ je tako ugotovil, da v tem delu zahteve informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga. Da bi zadostil zahtevi prosilca, bi organ moral »ustvariti« novo informacijo javnega značaja, česar pa organi, zavezanci po ZDIJZ, niso dolžni. Na podlagi navedenega je organ odločil, da se prosilcu v tem delu zavrne dostop do zahtevanih podatkov, ker ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal. Nadalje je organ navedel, da je vpogledal v tožilska spisa, na katera se sklicuje prosilec v svoji zahtevi, prav tako pa je vpogledal še v ostale spise, v katerih se nahajajo ostale prijave oziroma oznanila, v zvezi s katerimi prosilec zahteva odločitve o končanju postopkov. Po vpogledu v oba spisa, ki ju je prosilec v svoji zahtevi izrecno opredeli z opravilnima številkama, je organ ugotovil, da sta v skladu z Zakonom o tajnih podatkih (v nadaljevanju: ZTP) označena s stopnjo tajnosti, pri čemer je eden označen s stopnjo tajnosti »ZAUPNO« (nanaša se na prijave z dne: 27. 5. 2013, 14. 7. 2013, 6. 11. 2014 ter 14. 11. 2014), drugi spis pa s stopnjo tajnosti »TAJNO« (nanaša se na prijavo z dne 27. 8. 2013). Prav tako je organ ugotovil, da stopnja tajnosti v obeh spisih še traja oziroma ni prenehala. Definicija tajnega podatka je podana v 1. točki 2. člena ZTP, in sicer je tajni podatek dejstvo ali sredstvo z delovnega področja organa, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ki ga je treba zaradi razlogov, določenih v tem zakonu, zavarovati pred nepoklicanimi osebami, in ki je v skladu s tem zakonom, določeno in označeno za tajno. V obeh spisih, označenih s stopnjo tajnosti, se nahajata tudi oceni možnih škodljivih posledic ob določitvi tajnega podatka, ki ju je na podlagi 10. člena ZTP, Splošnega navodila Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije za enotno uporabo ZTP in predpisov, sprejetih na njegovi podlagi in na podlagi pooblastila vodje SDT RS, določila višja državna tožilka in vodja Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na SDT RS - torej pooblaščena oseba za določanje podatkov za tajne v skladu s 3. točko drugega odstavka 10. člena ZTP. S predmetnima ocenama je bila tajnost stopnje (torej v enem spisu »ZAUPNO«, v drugem pa »TAJNO«) določena že obstoječim dokumentom in dokumentom, ki bodo zadevama sledili, saj je pooblaščena oseba ocenila, da je dokument oziroma podatek tako pomemben, da bi njegovo razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije. Organ je tudi ugotovil, da sta s stopnjo tajnosti »ZAUPNO« oziroma s stopnjo tajnosti »TAJNO« opredeljena tudi zahtevana dokumenta (dokumenta sta vidno označena s stopnjo tajnosti, kot to določa 17. člen ZDIJZ), ki se nanašata na ovadbe z dne 27. 8. 2013 (stopnja tajnosti »TAJNO«) ter ovadbe 27. 5. 2013, 14. 7. 2013, 6. 11. 2014 ter 14. 11. 2014 (stopnja tajnosti »ZAUPNO«). Glede na navedeno je organ ugotovil, da je glede zahtevanih dokumentov, podana izjema od prostega dostopa do zahtevane informacije iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre pri zahtevanih dokumentih za podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke opredeljen kot tajen in je zahtevo prosilca tudi v tem delu zavrnil. V zvezi z zahtevo prosilca, da želi kopijo sklepa, s katerim je organ zaključil postopek v zvezi s prijavo kaznivih dejanj z dne 5. 4. 2016, pa je organ ugotovil, da prosilec z navedeno informacijo že razpolaga. Iz spisa, v katerem se zahtevana informacija nahaja (sklep o zavrženju), je namreč razvidno, da je bila prosilcu vročena 5. 10. 2016, v skladu z določbo 60. člena Zakona o kazenskem postopku. S smiselno uporabo določbe petega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna, je organ z uporabo argumenta a minori ad maius (sklepanje iz manjšega na večje) zaključil, da je v obravnavanem primeru podan zadržek za posredovanje zahtevane informacije, saj prosilec z njo že razpolaga, saj mu je bila osebno vročena.

 

Dne 10. 10. 2017 je prosilec zoper zgoraj navedeno odločbo vložil pritožbo, v kateri je navedel, da odločbo izpodbija v celoti, razen v delu, ki se nanaša na dokumente v zvezi s prijavo z dne 28. 3. 2013 (dokument ni bil predmet njegove zahteve), dokumente z dne 5. 4. 2016 (s tem dokumentom že razpolaga) in dokumenta z dne 29. 8. 2016, glede katerega je prosilec ugotovil, da je napačno navedel datum, zato je na podlagi ZDIJZ podal novo zahtevo. Prosilec je predlagal, da IP pri organu opravi ogled in camera. Glede zahteve za dostop do dokumenta o zaključku zadeve v zvezi s prijavo z dne 20. 5. 2016 je prosilec v pritožbi navedel okoliščine, ki po njegovem mnenju nakazujejo na obstoj dokumenta. Glede dokumentov o zaključku zadev v zvezi s prijavami z dne: 28. 8. 2013, 27. 5. 2013, 14. 7. 2013, 6. 11. 2014 ter 14. 11. 2014 prosilec organu očita, da se ni opredelil do vsakega dokumenta posebej (ugotavljal formalni in materialni kriterij obstoja izjeme tajnih podatkov), temveč je zahtevo zavrnil s splošno obrazložitvijo za vse dokumente hkrati. Nadalje je prosilec navedel, da se je organ skliceval na stopnjo tajnosti, ki naj bi jo določila imenovana oseba, in sicer na podlagi pooblastila s prosilcu neznano vsebino, katerega naj bi podal neimenovani vodja SDT RS, neznanega dne. Na kakšen način je bila določena stopnja tajnosti in zakaj, prosilcu ni znano, saj navedeno ne izhaja iz izpodbijane odločbe. Prav tako prosilcu ni znano, ali ocena škodljivih posledic izpolnjuje pogoje iz 11. člena ZTP, ki določa, da mora ocena škodljivih posledic vsebovati konkretne navedbe o tem, katere škodljive posledice bi nastale z razkritjem posameznega dokumenta. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe naj bi bilo iz ocene razvidno le, da je podatek »tako pomemben, da bi njegovo razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije.«. Takšna obrazložitev po oceni prosilca zahtevanega standarda iz 11. člena ZTP ne dosega, razlog »škodovanje interesom RS« pa ZTP sploh ne predvideva. Nadalje mora biti iz ocene razvidno, kakšne narave so ti podatki in na katero izmed varnostnih področij iz 5. člena ZTP se nanaša posamezen zahtevani dokument - ali takšno vsebino vsebuje ocena, prosilcu ponovno ni znano, le ta pa tudi ne izhaja iz izpodbijane odločbe, je pa navedeno nujno v smislu konkretizacije škodljivih posledic. Poleg navedenega prosilec organu očita tudi opustitev izvedbe testa interesa javnosti v zvezi z zahtevanimi dokumenti, pri čemer se pri tem sklicuje na odločbo IP, št. 090-7/2017 z dne 17. 3. 2017. 

 

Po mnenju prosilca iz obrazložitve odločbe ne izhaja, ali je organ presojal, ali so še vedno podani razlogi za označitev zahtevanih dokumentov z navedeno stopnjo tajnosti v skladu z 18. členom ZTP. Dokumenti, ki so predmet presoje v tem postopku, so nastali od leta 2013 dalje, kar pomeni, da je triletni rok, ko je treba izvesti pregled predmetnih dokumentov in podati ponovno oceno, nedvomno že potekel. Prosilec meni, da je z vsem navedenim njegova pritožba utemeljena in ji je zato treba ugoditi.

 

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. Tu-9-5/55/2017/11 z dne 13. 10. 2017, poslal IP.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Prosilec je zahteval posredovanje kopije sklepov in odločb, s katerimi je Specializirano državno tožilstvo zaključilo postopke v zvezi s prijavami kaznivih dejanj, ki so bila podana s prijavami in naznanili z dne: 27. 8 .2013, 27. 5. 2013, 14. 7. 2013, 6. 11. 2014, 14. 11. 2014, 5. 4. 2016, 20. 5. 2016 ter 29. 8. 2016. Ob tem je dodal, da med navedene dokumente nedvomno sodita tudi sklepa oz. odločbi SDT št. Opp-Ktpp-Z-8/2016 in Opp-Ktpp-Z-13/14. V pritožbenem postopku prosilec vztraja pri dostopu do vseh informacij, razen v delu, ki se nanaša na dokumente v zvezi s prijavo z dne 28. 3. 2013, ker dokument ni bil predmet njegove zahteve, dokument z dne 5. 4. 2016, ker s tem dokumentom že razpolaga ter dokumentom z dne 29. 8. 2016, glede katerega je prosilec ugotovil, da je napačno navedel datum, zato je na podlagi ZDIJZ podal novo zahtevo.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da so predmet presoje v pritožbenem postopku informacije, s katerimi je organ zaključil postopke v zvezi s prijavami in naznanili kaznivih dejanj z dne: 27. 8.2013, 27. 5. 2013, 14. 7. 2013, 6. 11. 2014, 14. 11. 2014 ter 20. 5. 2016. 

 

Ker so predmet presoje v tem postopku lahko samo informacije, s katerimi organ razpolaga, je IP primarno ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen kriterij materializirane oblike v skladu z opredelitvijo informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

 

IP je dne 16. 11. 2017 z namenom razjasnitve dejanskega stanja pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. Ogled in camera je bil torej namenjen ogledu informacij, ki so predmet zahteve. 

 

Z izpodbijano odločbo je organ dostop do dokumenta v zvezi s prijavo z dne 20. 5. 2016 zavrnil, ker z njim ne razpolaga. Pritožba prosilca pa izhaja iz domneve, da organ z zahtevano informacijo razpolaga oz. da bi z njo moral razpolagati in se je v tej zvezi skliceval na dokumente SDT, v katerih je navedena prijava omenjena, in sicer: št. OPP-KTR/4/2017-SU z dne 6. 4. 2016, Ktr-zb 1/2016/SU z dne 7. 9. 2016 in Ktr/1410/2016/LT/MR z dne 13.9.2016. IP je zato prosil organ za pojasnilo. Organ je pojasnil, da je pregledal elektronski vpisnik, kjer se zaznamuje vsa vhodna, izhodna in lastna dokumentacija, ki se nanaša na oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili (oddelek sodi pod SDT), saj je prosilec zahtevo po ZDIJZ vložil na ta posebni oddelek in se tudi v zahtevi skliceval na opravilne številke dveh tožilskih spisov, ki sta v reševanju na posebnem oddelku. V tem delu vpisnika organ prijave z dne 20. 5. 2016 ni našel. Na ogledu je IP vpogledal v spis št. OPP-KTR/4/2017-SU, na katerega se je skliceval prosilec v pritožbi in ugotavlja, da dokument z dne 6. 4. 2016 v spisu ne obstaja, saj je bil spis odprt šele 30. 3. 2017, kar kaže na očitno pomoto prosilca v zapisu datuma. Iz dokumenta z dne 6. 4. 2017 izhaja, da je SDT pozval odvetnika na predložitev pooblastila in popravo vloge z dne 24. 3. 2017, v kateri se je odvetnik oziroma njegova stranka skliceval na prijavo z dne 20. 5. 2016 in je SDT v tem dopisu zgolj povzel njegove navedbe. To pomeni, da SDT ni sam zatrjeval obstoj kazenske ovadbe z dne 20. 5. 2106. Na poziv IP je organ vpogledal v elektronski vpisnik, ki zajema vsa tožilstva, na način, da je v iskalnik vpisal ime in priimek prosilca in datum vhodnega dokumenta 20. 5. 2016. Iskalnik je imel en zadetek, ki ga je organ označil kot »zaprosilo in zahteva« in se nahaja v spisu št. LJ – Ktn -4696/2016/2/ LT. To je spis Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. IP je ugotovil, da torej organ z dokumentom z dne 20. 5. 2016 razpolaga. Spis z opr. št LJ – Ktn -4696/2016/2/ LT je bil odstopljen na posebni oddelek zaradi izključne stvarne in krajevne pristojnosti glede na vsebino podane ovadbe in je dobil oznako Ktn -4696/2016/SU. Organ je vpogledal v ta spis z namenom ugotovitve, ali obstaja dokument, ki ustreza zahtevi prosilca in ugotovil, da se je postopek v tem spisu začel obravnavati na podlagi kazenske ovadbe z dne 5. 4. 2016, na to pa še kazenske ovadbe z dne 14. 6. 2016, pri čemer je bil dokument z dne 20. 5. 2016 v tem spisu opredeljen kot zaprosilo in zahteva, kar pomeni, da se na podlagi tega dokumenta postopek ni niti začel niti končal. Slednje izhaja iz sklepa o zavrženju z dne 15. 9. 2016, št. Ktn -4696/2016/SU. Glede na navedeno IP ugotavlja, da organ z dokumentom, kot ga je prosilec opredelil v zahtevi, kot zaključek postopka na podlagi dokumenta z dne 20. 5. 2016, ne razpolaga. Kar pomeni, da je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena.

 

V nadaljevanju je IP presojal dostop do informacij v zvezi s prijavami z dne: 27. 8.2013, 27. 5. 2013, 14. 7. 2013, 6. 11. 2014, 14. 11. 2014. Organ je pojasnil, da iz aktov, s katerimi se postopki obravnavanja kazenskih ovadb zaključijo (npr. sklep o zavrženju) izhaja, kdo je podal kazensko ovadbo, torej ovaditelja in datum dokumenta kazenske ovadbe. V obravnavanem primeru gre kot navedeno zgoraj, za dva spisa št. Opp-Ktpp-Z-8/2016 in Opp-Ktpp-Z-13/14, ki sta označena s stopnjo tajnosti, pri čemer je eden označen s stopnjo tajnosti »ZAUPNO« (nanaša se na prijave z dne: 27. 5. 2013, 14. 7. 2013, 6. 11. 2014 ter 14. 11. 2014:), drugi spis pa s stopnjo tajnosti »TAJNO« (nanaša se na prijavo z dne 27. 8. 2013). 

 

Organ se je pri zavrnitvi dostopa skliceval na izjemo iz 1. točke prvega odstavka 6. člena, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. 

 

IP poudarja, da je takšna izjema odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. 

 

Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).

 

IP je vpogledal v spis Ktpp-Z-8/2016, ki ga je vodil oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, katerega del je prijava z dne 27. 8. 2013. Organ je primarno pojasnil, da je prosilec zahteval dokument v zvezi s prijavo z dne 27. 8. 2013, med tem ko je organ po pomoti v izrek in deloma še v obrazložitvi svoje odločbe, do vključno z drugo stranjo, navajal prijavo z dne 28.3.2013, in s tem opredeljeval prijavo z dne 27.8.2013, kar je potem pravilno navajal na tretji strani svoje odločbe in se do konkretnega dokumenta tudi opredelil. IP ugotavlja, da dokument, s katerim se je postopek s prijavo z dne 27. 8. 2013 zaključil, obstaja in da nosi oznako TAJNO. IP je prevzel v spis oceno možnih škodljivih posledic z dne 21. 10. 2013, št. Tpp_SO-T 4/2013 GR, podpisana…, višja državna tožilka. Organ je pojasnil, da je bil ta spis prenesen v Ktpp-Z-8/2016, kot se zadeva vodi naprej. Ocena možnih škodljivih posledic opredeljuje celoten spis zadeve kot TAJNO. Ob tem je navedeno, da je dokument oziroma podatek tako pomemben, da bi njegovo razkritje nepoklicani osebi lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije. Določeno je, da stopnja tajnosti tajno preneha s preklicem. IP je prevzel v spis tudi pooblastilo z dne 7. 1. 2013, št. Tu-S-12/1-2013/HF, s katerim je vodja Specializiranega državnega tožilstva, na podlagi 3. odstavka 205. čl. Državnotožilskega reda, pooblastil za določanje tajnosti in stopnje tajnosti zadevam iz pristojnosti Posebnega oddelka SDT. …..je vodja posebnega oddelka in dodeli »spisu« stopnjo tajnosti, ki ga sicer vodi konkretni tožilec, ki mora slediti tej oceni vodje. Glede poteka tri- letnega roka ocene iz 18. člena ZTP, je organ pojasnil, da se v spisu ne nahaja nova ocena, zaradi česar se predvideva, da ni bila narejena. 

 

IP je nadalje vpogledal v spis št. Ktpp-Z-13/2014, ki ga je vodil oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, katerega del so prijave z dne 27. 5. 2013, 14. 7. 2013, 6. 11. 2014 in 14. 11. 2014. IP ugotavlja, da dokument, s katerim se je postopek z zgoraj navedenimi prijavami zaključil, obstaja in da nosi oznako ZAUPNO. IP je prevzel v spis oceno možnih škodljivih posledic z dne št. 28. 11. 2014, št. Ktpp-Z-13/2014, ki opredeljuje celoten spis zadeve z oznako ZAUPNO, podpisana je  , višja državna tožilka. Ob tem je navedeno, da bi razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije. Določeno je, da stopnja tajnosti zaupno preneha s preklicem. Ocena možnih škodljivih posledic se pri tem sklicuje na zgoraj navedeno pooblastilo z dne 7. 1. 2013, št. Tu-S-12/1-2013/HF. 

 

IP ugotavlja, da zahtevane informacije izpolnjujejo formalni kriterij, saj so vidno označene s stopnjo tajnosti »ZAUPNO« in »TAJNO« in so za njih izdelane ocene za določitev tajnosti (navedene zgoraj), ki so sicer zaradi narave dela določene za spis zadeve, na način, da se stopnja tajnosti določi dokumentu v zadevi in dokumentom, ki bodo v tej zvezi sledili. Kot je bilo ugotovljeno na ogledu in camera ni dvoma, da so informacije iz spisa, ki nosijo oznako tajnosti in so predmet presoje, po vsebini v zvezi z izdelano pisno oceno možnih škodljivih posledic. IP nadalje ugotavlja, da je informacijam tajnost določila oseba, ki je bila za to pooblaščena, in sicer vodja posebnega oddelka, na podlagi pooblastila predstojnika organa v skladu z 10. členom ZTP. Prosilec je v pritožbi izpostavil, da je za oceno možnih škodljivih posledic z dne 21. 10. 2013, št. Tpp_SO-T 4/2013 GR že preteklo triletno obdobje, v katerem mora organ izvesti pregled tajnih podatkov. IP se sicer strinja s prosilcem, da mora biti organ pri izvajanju svojih obveznosti dosleden, še zlasti takrat, ko gre za odstopanje od splošnega načela prostega dostopa oziroma v primeru, ko so podatki podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Vendar pa v okviru presoje formalnega kriterija po oceni IP omenjena okoliščina ne more pomeniti, da navedena ocena »ne obstaja«. IP je tako zaključil, da je v danem primeru za zahtevano informacijo ohranjena kontinuiteta obstoja pisne ocene možnih škodljivih posledic, saj je bilo tudi sicer, v skladu s predhodno oceno, za način prenehanja stopnje tajnosti predviden »preklic«, torej aktivno ravnanje organa.

 

IP se je v nadaljevanju opredelil tudi do materialnega kriterija, pri katerem je ključna sama vsebina dokumenta. Kot tajen podatek se, v skladu s 5. členom ZTP, namreč lahko določi le dokument, katerega vsebina se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS oziroma na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje. Šele obstoj takšne vsebine dokumenta predstavlja podlago, iz katere se lahko izvede zaključek, da bi razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije in se ga lahko označi s stopnjo tajnosti »ZAUPNO« oziroma bi razkritje nepoklicani osebi lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije in se lahko označi s stopnjo tajnosti »TAJNO«. 

 

IP je ob vpogledu v zahtevane dokumente ocenil, da je v konkretnem primeru izpolnjen tudi materialni kriterij za tajne podatke. Glede na 1. člen ZTP morajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter drugi organi, gospodarske družbe in organizacije, ki pri izvajanju zakonsko določenih nalog pridobijo ali razpolagajo s podatki, ki se nanašajo na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države ter posamezniki v teh organih, ravnati po ZTP. Vsak, ki mu je bil zaupan tajni podatek, ali ki se je seznanil z vsebino tajnega podatka, je odgovoren za njegovo varovanje in ohranitev njegove tajnosti. Poleg tega je državni tožilec že na podlagi 24. člena ZDT dolžan zase ohraniti vse, kar je izvedel o strankah in njihovih pravnih in dejanskih razmerjih v okviru opravljanja službe, ter varovati tajnost vseh podatkov, do katerih javnost nima dostopa. Navedeno vsekakor pomeni, da je pri vseh zavezanih organih in osebah potreba po varovanju določenih podatkov po ZTP vselej izkazana, kadar se nanaša na v zakonu določeno vsebino. V konkretnem primeru se podatki nanašajo na obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije, kar je eno izmed interesnih področij države, taksativno določenih v 5. členu ZTP. Po mnenju IP je obenem podan tudi drugi vidik materialnega kriterija, namreč, da bi z razkritjem varovanih podatkov nepoklicani osebi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije oziroma bi razkritje nepoklicani osebi lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije. Razkritje teh podatkov nepooblaščeni osebi bi namreč lahko ogrozilo učinkovito delo Slovenske obveščevalno - varnostne agencije (v nad. SOVA), saj dokumenti med drugim vsebujejo nekatere kadrovske podatke glede zaposlenih v SOVI, za katere zakonski in podzakonski akti SOVE terjajo posebno obravnavo. SOVA je organ, za katerega že iz njegovega naziva oziroma namena ustanovitve izhaja, da deluje znotraj sistema nacionalne varnosti, za izvajanje ukrepov, s katerimi se zagotavlja zadostna raven nacionalne varnosti in varnosti državljanov oziroma posameznikov. Zato bi razkritje teh podatkov ogrozilo varnost poslovanja SOVE, pa tudi življenje in zdravje uradnih oseb SOVE. Posledično bi to pomenilo, da SOVA, ki je pomemben subjekt v sistemu nacionalne varnosti, ne bi mogla zagotoviti oz. zaščititi nacionalnih interesov, kar bi škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije na področju javne varnosti ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS. Ob tem pa IP poudarja, da niti organ niti IP ne moreta navesti kakršnekoli dodatne ali natančnejše obrazložitve vsebine dokumentov, ki so predmet presoje, saj bi se izničilo upravičeno varovanje splošnega interesa javnosti po varnosti in miru - v smislu varovanja podatkov, ki ga omogočata ZTP in ZDIJZ.

 

Glede na navedeno je IP sledil oceni organa, da bi razkritje zahtevanih informacij nepoklicani osebi (javnosti oz. prosilcu) lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije na področju javne varnosti ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS. IP je ob tem tudi ugotovil, da izvedba delnega dostopa ni mogoča, ne da bi s tem posegli v varovane podatke, saj bi lahko s povezovanjem podatkov posegli oz. razkrili tajne podatke. IP zaključuje, da so v času odločanja informacije, ki jih zahteva prosilec, označene kot tajne v skladu z ZTP in torej predstavljajo izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. 

 

IP je na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila    :
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
Informacijska pooblaščenka